Gozdno-lesni center Ligna, kot je poimenovan projekt pospeševanja gozdno-lesne predelovalne verige na Koroškem, ima izdelan investicijski načrt in je uvrščen med predlagane projekte v okviru predloga novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki trenutno še čaka na mnenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Po zdajšnjem predlogu je projekt Ligna ocenjen na 6,5 milijona evrov, predvideva 250 novih delovnih mest in povečanje količine predelanega lesa z zdajšnjih okoli 85.000 kubičnih metrov letno na 150.000 kubičnih metrov letno.

Surovine je v izobilju
Pri projektu sodeluje tudi razvojni center koroškega gospodarstva Race Kogo, ki je bil leta 2011 ustanovljen z namenom podpore lesnopredelovalni industriji na Koroškem in nekaterim vzporednim dejavnostim.

"Koroška gozdno-lesni center nujno potrebuje, če želi ustvarjati nova delovna mesta in če želi izrabiti surovino, ki je imamo v izobilju, in jo uporabiti v produktih, ki bodo imeli dodano vrednost," je poudaril strokovni vodja projektov Luka Zajec. Center je nujen, če želimo oživiti in povezati domače gospodarstvo ter preprečiti izvoz nepredelane hlodovine v tujino, dodaja.

V gozdno-lesnem centru po njegovih besedah želijo združiti obstoječe predelovalce lesa, ker bi skupaj mnogo lažje tržili svoje produkte in prodirali na nove trge. Hkrati bi center predstavljal pomembno izhodišče za razvoj in za promocijo lesa ter drugih obnovljivih virov energije in s tem povezano vzgojo potrošnikov.

Otiški Vrh kot najbolj optimalna lokacija
Kot najbolj optimalna lokacija koroškega gozdno-lesnega centra se omenja Otiški Vrh, na stičišču treh koroških dolin, kjer je industrijska cona že prilagojena gozdno-lesni predelavi, saj tam že od nekdaj delujejo številne družbe s tega področja. Katera lokacija pa bo dejansko izbrana, je odvisno od nadaljnjih postopkov.

Vzpostavitev gozdno-lesnih centrov podpira tudi država. Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, med deležniki v gozdno-lesni verigi v Sloveniji že zdaj obstaja veliko bolj ali manj realnih načrtov za vzpostavitev novih ali nadgradnjo/razširitev obstoječih obratov ali centrov.

"Za realizacijo teh so potrebna finančna sredstva, ki jih podjetja bodisi pridobijo sama, s pomočjo domačih ali tujih investitorjev, bodisi z delno pomočjo sredstev EU-ja, ko bodo ta na voljo. Pri tem ima država namen podpreti povezovalne projekte z jasnim poslovnim načrtom, zagotovljeno dobavo surovine ter s predelavo lesa v produkte s čim višjo dodano vrednostjo in tržnim potencialom," poudarjajo na ministrstvu.