Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš kot izvor težav, s katerimi se večina romske skupnosti v Sloveniji srečuje, v ospredje še vedno postavlja socialno izključenost in brezposelnost Romov, čeprav se ta po podatkih Zavoda za zaposlovanje OE Murska Sobota v zadnjem času manjša.

»Zdaj, ko smo Romi medijsko močno izpostavljeni, pa čeprav v negativnem smislu, moramo izkoristiti trenutek in spregovoriti o težavah, ki pestijo romsko skupnost,« je prepričan Rudaš in opozarja, da se je na težave treba odzvati pravočasno.

Z mislijo "Varnost v današnjem času postaja vrednota" je zbrane nagovoril tudi murskosoboški župan, dr. Aleksander Jevšek, ki je poudaril, da na podlagi letošnjega poročila občine v prekmurski prestolnici "živimo varno, tudi zaradi dobrega medsebojnega sodelovanja z romsko skupnostjo".

V Evropi so razmere podobne
Razmere v slovenskih romskih naseljih so zelo podobne tistim, ki jih lahko zasledimo tudi drugod po Evropi. "V Sloveniji smo trenutno priča slabemu socioekonomskemu položaju, nizki ravni izobrazbe, brezposelnosti in izključenosti iz družbe – vse to pa vodi k dodatni stigmatizaciji romske skupnosti" je prepričan direktor Urada za narodnosti, mag. Stanko Baluh. Da je tako, še navaja, so k temu pripomogli tudi mediji in pomanjkanje medkulturnega dialoga.

O konkretnih primerih s terena je spregovoril tudi Manuel Vesel s Policijske akademije. Razmere v romskih naseljih se razlikujejo od regije do regije, a najpogosteje se zgodi to, da posamični primer iz romske skupnosti lahko negativno vpliva na splošno razmišljanje večinskega naroda. "Res je, da imamo v zadnjem času več prijav nasilja v družini, odhodov mladoletnih otrok, tudi prisilnih porok. Vendar se moramo zavedati, da so to le posamični primeri, ki pa ne odražajo prave slike romske kulture in njihovih navad," je poudaril Vesel.

Celotna družba si prizadeva za večjo varnost
O pomenu Policije in koliko dobrega lahko dolgoročno prinese sodelovanje s policisti v lokalnem okolju, je izpostavila direktorica Ljudske univerze Lendava, Rahela Hojnik Kelenc. "S policijsko postajo Lendava na Ljudski univerzi uspešno sodelujemo že vrsto let. Vsako leto, tudi v času poletnih počitnic, v sklopu naših rednih dejavnosti v sodelovanju z romskimi društvi, v romsko naselje povabimo tudi policiste. Tako se tudi pri Romih rušijo razni predsodki in stereotipi, ki jih mogoče imajo do javnih uslužbencev, s pomočjo medkulturnega dialoga pa krepimo tudi medsebojno zaupanje", je še dodala Hojnikova, ki že več kot desetletje tesno sodeluje z romsko skupnostjo v Prekmurju.

Rdeča nit posveta se je dotikala predvsem tega, da vsi kot družba stremimo k večji potrebi po varnosti, sprejetju in sobivanju. "Da je sobivanje več kultur in narodov na tako malem ozemlju mogoče, pričajo primeri iz Prekmurja, ki so vidni tudi že po drugih slovenskih regijah, vendar je pred nami še dolga pot, po kateri moramo stopati skupaj, drug ob drugem," je posvet povzel Darko Rudaš.

Kot naloge za v prihodnje, ki bi pripomogle tudi k večji varnosti v romskih naseljih, so ob koncu navedli še morebitno izdajanje preventivnega gradiva za javne uslužbence (zdravstvo, izobraževanje, ipd.), organiziranje podobnih posvetov in okroglih miz ter animiranje romske skupnosti za večjo, skupno, vzajemno varnost.