Irena Šinko, direktorica SKZG, je dejala, da so omenjene parcele, kjer živijo Romi, delno stavbna in delno kmetijska zemljišča. "Ker ni bil vložen zahtevek za denacionalizacijo s strani agrarnih skupnosti, je sklad dolžan te parcele prenesti na občino Škocjan. Pogodba ni pravno sporna, kot trdijo v KZ Krka, saj smo jo pripravili zaradi racionalnosti postopka. Stavbni del zemljišča je v lasti KZ Krka in je predmet dogovora z občino Škocjan, medtem ko bo kmetijski del zemljišč treba odparcelirati in prenesti na škocjansko občino," pravi Šinkova.
Direktor KZ Krka Jure Vončina se s to pogodbo ne strinja. Zatrjuje, da želijo z nasprotovanjem tej pogodbi samo zaščititi interes lastnikov. "Preden se problem ne reši v celoti, ni primerno sklepati takšne pogodbe. Čeprav smo navedeni kot pogodbena stranka, pri njeni pripravi nismo sodelovali, ampak smo bili postavljeni pred dejstvo, da jo podpišemo," pojasnjuje Vončina.

Po njegovem mnenju ta "enostranska poteza" SKZG-ja po nepotrebnem razplamteva strasti. "Še vedno menim, da je s skupnim dogovorom vseh akterjev mogoče doseči ustrezno rešitev," je prepričan Vončina, ki dodaja, da KZ Krka na človeški način pristopa k reševanju problematike Dobruške vasi. "Ne potrebujemo revolucionarnih rešitev. Če smo toliko časa čakali na začetek dogovarjanja, lahko počakamo še kakšno leto, da najdemo optimalno rešitev ob soglasju vseh akterjev," meni Vončina.
Po besedah Staneta Baluha, sekretarja v Uradu za narodnosti, v zadnjem letu in pol pri reševanju zapleta v Dobruški vasi ni prišlo do pozitivnega premika. "Vlada se s to tematiko ne more ukvarjati, ker je v pristojnosti škocjanske občine, ki očitno noče slišati za svoje dolžnosti do ljudi, ki živijo na njenem območju," je rekel Baluh. Ob tem je pristavil, da bo morala vladna stran v okviru svojih pooblastil vendarle ukrepati. "V Uradu za narodnosti bomo pripravili gradivo, na podlagi katerega bo morala vlada na eni od prihodnjih sej sprejeti politično odločitev, kako naprej v primeru Dobruške vasi."