V prizadevanjih, da prispeva k razjasnitvi vseh odprtih vprašanj, povezanih z morebitnimi vplivi pridelave hmelja in na to vezane uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in na okolje, je Mestna občina Slovenj Gradec (MOSG) letos v občinskem proračunu za monitoring okolja namenila 25.000 evrov.

Od tega bo 19.000 evrov plačala za vzorčenje in analize tal, kmetijskih pridelkov in zraka, ki ga je že naročila pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, in za druge s tem povezane dejavnosti.

Tokrat so se predstavniki hmeljarjev, civilne iniciative, občine in stroke sešli na slovenjgraški občini, kjer so se okvirno dogovorili o lokacijah vzorčenja in tudi, da bodo hmeljarji nekaj dni vnaprej napovedali škropljenje.

Napredek v dogovarjanju
Predstavnik Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca Boris Raj je bil s sestankom zadovoljen. Pričakuje, da bodo glede na dogovor končno s strokovnimi orodji in analizami ugotovili, ali hmeljarstvo vpliva na poslabšanje življenjskih pogojev ali ne.

Ni pa toliko zadovoljen z dejstvom, da dogovora niso sklenili že prej, saj bi danes verjetno že imeli odgovore na odprta vprašanja, je dejal v izjavi za medije po sestanku. Hmeljarji so namreč za letos na Koroškem že končali škropljenje zgodnejših sort hmelja, ki jih bodo že kmalu začeli obirati, je pa predvideno še škropljenje poznejših sort hmelja.

Vse dejavnosti glede monitoringa ob strinjanju vseh vpletenih koordinira direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik, ki je po današnjem sestanku pojasnila, da točen datum začetka monitoringa še ni znan, bo pa to v avgustu ali na začetku septembra. Po končanem škropljenju ima izvajalec monitoringa, mariborski laboratorij, 30 dni časa za oddajo končnega poročila.

Po dogovoru bodo predstavniki mariborskega laboratorija v času škropljenja štirikrat vzorčili zrak, vzorce zemlje in pridelkov pa bodo odvzeli z bližnjih vrtov.

Tudi hmeljarji so komaj čakali na dogovor, saj si želijo, "da se zadeve končajo, da bo javnost pomirjena in da bodo potem ljudje bolj zaupali", je po sestanku dejala predstavnica hmeljarjev Andreja Hace. Hmeljarji se tudi strinjajo z napovedovanjem škropljenja, je pa Hacetova opozorila, da se lahko na predviden dan zgodi, da škropljenja ne bodo izvajali, če vremenske razmere tega ne bodo dopuščale.

So pa hmeljarji po njenih besedah tudi razočarani, saj je občina predvidela monitoring, ki bo zajel vse potencialne onesnaževalce zraka, zdaj pa so "na udaru" samo hmeljarji.

Kot je v povezavi s tem kot predstavnik slovenjgraške občine danes povedal Darko Sagmeister, se je občina zdaj odzvala na pobudo omenjene civilne iniciative in trenutno rešuje najbolj perečo težavo, vezano na hmeljišča, medtem ko druge meritve za zdaj niso predvidene. To bi ne nazadnje zahtevalo tudi bistveno več sredstev iz proračuna, je opozoril.