Postopek je le zadnja v vrsti tovrstnih potez, zaradi katerih so prošnjo za zaščito naslovili tudi na resorno ministrico Majo Makovec Brenčič. Po mnenju članov znanstvenega sveta Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) gre za uničevanje 20-letnega dela.

Kot je dejal njegov direktor Rado Pišot, je "v zadnjih letih prišlo do popolnega nerazumevanja delovanja ZRS-ja, ki je bil iz dneva v dan bolj ogrožen". V zadnjih štirih letih so na primer zmanjšali raziskovalno bazo za 60 ljudi. V času, ko se je ZRS prepolovil, pa se je rektorat podvojil. Tako so sklenili, da je treba poiskati drugo obliko delovanja, za kar jim je zeleno luč dal tudi senat univerze, je pojasnil Pišot.

O tem so prejšnji četrtek popoldne govorili na sestanku na ministrstvu, na katerem sta bila tudi ministrica in rektor univerze. Z dogovorjenim so bili zadovoljni. Naslednje jutro pa je, kot je dejal Pišot, dobil poziv na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe. Glavni razlog pa so bile njegove izjave v prispevkih v Delu in na Radiu Študent, pri čemer je Pišot pojasnil, da nikakor ni žalil univerze, je pa ostro kritiziral delo rektorja.

Bojijo se, da gredo v propad
Tokratno novinarsko konferenco so po besedah člana znanstvenega sveta Lenarta Škofa tako sklicali, ker želijo "preprečiti to, za kar mislijo, da je neizogibna pot v propad ZRS-ja". Bojijo se namreč, da bo njihova usoda zapečatena, če izgubijo direktorja in dobijo nastavljenega v. d., ki bo rektorjev človek.

Kot je dejala podpredsednica znanstvenega sveta Mateja Sedmak, ne gre za vprašanje Rada Pišota, ampak za to, da bi radi izstopili iz obstoječe strukture, ki jim onemogoča nemoteno delovanje in preživetje. Tik preden bi uresničili to pot, za katero je dal konsenz tudi senat univerze, pa se je "na zelo brutalen način vključilo vodstvo univerze", je dodala.

Zahteve znanstvenega sveta
Po njenih besedah sta znanstveni svet in zbor zaposlenih ZRS-ja sprejela štiri sklepe, ki sta jih naslovila na ministrico in rektorja. Poleg prekinitve postopka izredne odpovedi direktorju med drugim zahtevajo, naj se nemudoma omogoči izvedba vseh postopkov za nemoteno izvajanje raziskovalnih projektov, črpanje evropskih sredstev in prijavljanje novih raziskovalnih projektov.

Resorno ministrstvo pa pozivajo še, da kot edini organ, ki sme in mora skrbeti za zakonitost delovanja univerze, ustavi rektorja Marušiča pri "zlorabi pooblastil in nezakoniti porabi javnih sredstev".

"Avtonomija univerze je neskončna. Rektor ima dobesedno gumb vklop/izkop, s katerim lahko dela, kar želi," je ugotavljal Škof in dodal, da že več let opozarjajo na nekatere nedopustne prakse na univerzi. Kot je na primer izpostavil predstojnik inštituta za zgodovinske študije Egon Pelikan, so bila vodstva na več članicah univerze zamenjana na način, ki na univerzo ne sodi. Brez službe pa so ostali tudi nosilci evropskih projektov.

Napovedan protest pred rektoratom
Zaposleni v ZRS-ju se bodo v četrtek, ko je Pišot pozvan na zagovor v postopku odpovedi delovnega razmerja, protestno odpravili na rektorat, da izrazijo nestrinjanje z ravnanjem rektorja.

Na ministrstvu so pojasnili, da so z Univerzo na Primorskem in ZRS-jem v rednem dialogu in so seznanjeni z dogajanjem na univerzi.

"Treba je poudariti, da je univerza avtonomna, in v tem smislu je njihova notranja organizacijska struktura njihova avtonomna pravica. Ministrstvo v to ne posega, lahko pa kot partner v dialogu poda določene nasvete," so zapisali na ministrstvu.

Ob tem so navedli, da si želijo, da bi bili raziskovalno in pedagoško delo povezani in v tej smeri gredo tudi vsi pogovori.