Marušič je Carlovi očital, da je v televizijskih prispevkih o dogajanju univerzi in člankih na spletnem portalu MMC namerno neresnično poročala in žalila rektorja, na protipraven način prišla do tajnih podatkov, s tem posegla v čast in dobro ime rektorja ter okrnila tudi ugled univerze. V tožbi, ki jo je vložil proti njej osebno, je zahteval 6.000 evrov odškodnine za prestane duševne muke, prepoved poročanja oziroma poseganja v njegove osebnostne pravice, novinarka pa naj tudi zakupi televizijski prostor in se mu javno opraviči.

Sodišče: Rektor išče celo dlako v jajcu
A sodišče mu ni ugodilo v nobeni izmed zahtev. Razsodilo je, da v nobenem od prispevkov ni prišlo »do neresničnega in/ali žaljivega poročanja, s katerim bi se poseglo v čast in dobro ime rektorja in univerze, prav tako nobeden od prispevkov ne temelji na neresničnih dejstvih. V določenih primerih rektor celo pretirava v iskanju nedoslednosti v prispevkih, če pa mu ni sporna vsebina, kritizira osebni slog novinarkinega poročanja.«

Sodišče je sicer pritrdilo Marušiču, da je poročanje Carlove ostro in odrezavo, a v nobenem primeru nesprejemljivo in popolnoma v skladu s svobodo govora: "Svoboda izražanja ne zajema le informacij in mnenj, ki imajo pozitivno, dobrohotno, želeno vsebino, temveč je v njenem okviru dopustno tudi izrazito ostro, negativno in tudi žaljivo izražanje, v kolikor to sovpada v kontekst sporočila in ni podano izključno z namenom razžalitve, pri čemer so meje še sprejemljive kritike širše, če se izjave nanašajo na nosilce javnih funkcij v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti."

Carlova: Take tožbe so obsojanja vredne
"Razsodba je pričakovana, ni pa pričakovano in sprejemljivo ravnanje univerze. Gre za ustanovo, ki pooseblja neodvisno znanost in so ji že po definiciji blizu vrednote humanizma. V praksi pa ravna povsem drugače, pritlehno in v nasprotju s teorijami, s katerimi seznanja študente, zlasti študente medijskih študij, kot so svoboda besede, svoboda medijev, toleranca. Razsodbe smo veseli, saj vsekakor pomeni velik korak v smeri zaščite raziskovalnega novinarstva v Sloveniji in postavlja pred nosilce javnih pooblastil vse bolj uveljavljano zahtevo, da lahko javno funkcijo opravljajo zgolj tisti posamezniki te družbe, ki so ji tudi moralno in etično dorasli. Ne gre pa prezreti, da že sam obstoj konkretne pravde predstavlja skrb vzbujajočo prakso, po kateri nosilec javnih pooblastil z javnim denarjem preganja novinarja kot fizično osebo in s tem de iure ali pa zgolj de facto omejuje izvajanje pravice, ki v vsakem okolju predstavlja postulat demokratičnega družbenega razvoja, zaradi česar je sodobna družba pri varovanju te, skozi stoletja pridobljene in priborjene pravice, še posebej skrbna in odločna," je sicer še nepravnomočno sodbo komentirala Carlova.

Preganjani zaradi kritičnega poročanja
Koprsko dopisništvo TV Slovenija je univerzo kritično vzelo pod drobnogled, saj jo že od ustanovitve spremljajo afere z očitki o nepravilnostih, negospodarnem trošenju javnega denarja, prijateljskem kadrovanju, preprečevanju revizij, tožbah zoper pristojno ministrstvo, zaposlene in medije … Zaradi več sumljivih potez so kriminalisti zoper Marušiča, njegovega odvetnika Velimirja Cugmasa, dekanjo fakultete za matematiko Klavdiji Kutnar in še enega uslužbenca univerze spomladi vložili kazensko ovadbo, na rektorja pa zdaj letijo še očitki o mobingu, zaradi katerega je več uslužbencev že sprožilo postopke, in celo očitki o spolnem nadlegovanju.

Marušič je večkrat zahteval popravke na poročanje o univerzi, a jih je uredništvo vsakič zavrnilo. Sledile so tožbe, v katerih univerza ni bila uspešna in odškodninske tožbe zaradi domnevnega posega v čast in dobro ime. Rektor in njegov odvetnik Cugmas sta Carlovo tudi kazensko ovadila, očitala sta ji nevestno delo v službi, vendar je tožilstvo ovadbo kot neutemeljeno zavrglo.

C. R.