Po trenutni zakonodaji to pomeni, da 21 študentov smeri Sodobna kritična filozofija ter Kulturne študije in antropologija nima nobenih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, diploma pa je neveljaven javni dokument.

Zakaj na univerzi niso obnovili veljavnosti akreditacij in poskrbeli, da bi lahko študij brez zapletov končali vsi študentje starih programov?

"Lahko bi jih reakreditirali, pa tega nismo naredili, ker smo razpisali tri nove programe," pojasnjuje dekanja FHŠ-ja Irena Lazar, rektor Dragan Marušič pa se sklicuje na strategijo visokega šolstva, ki zahteva krčenje študijskih programov. "Če bi se hoteli zavarovati na vseh koncih in krajih, bi število programov rastlo, ne padalo."

Na univerzi so prepričani, da težav zaradi študija na neakreditiranih smereh ni: "Zakon o visokem šolstvu določa, da ima vsak študent pravico dokončati študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu."

"Težava pa je, ker je nastala pravna praznina, saj so si v nasprotju zakon in določila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu," pravi Marušič.

Zdaj namreč velja, da po poteku akreditacije na študijske programe ni dopustno vpisovati študentov. "Študentje, ki so vpisani na študijske programe po izteku veljavne akreditacije, nimajo pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, prav tako ne morejo pridobiti diplome, ki je javna listina," zakon tolmačijo na ministrstvu za šolstvo, pritrjuje pa jim tudi vladna služba za zakonodajo. "Študijski program za pridobitev javne listine mora biti akreditiran ves čas izvajanja študijskega programa. Kakršno koli interpretiranje podaljševanja javnoveljavnosti študijskih programov do zaključka študija študentov, ki so se vpisali v študijski program, ko je bil ta še akreditiran, bi bilo po našem mnenju v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu."

Edina možnost za rešitev nastalih težav je dopolnitev zakona o visokem šolstvu z določilom, ki bo veljalo tudi za nazaj. Na to temo se bodo danes sešli rektorji štirih javnih univerz, ki predlagajo, naj se zakon dopolni tako, "da imajo študentje tudi po izteku akreditacije pravico, da se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu".

"Ministrstvo naj sledi predlogu rektorske konference, se nemudoma podviza v parlament in to reši." Meni, da bodo s tem rešene težave tudi za nazaj? "To naj povedo pravniki in tisti, ki so zakuhali neskladje med merili za akreditacijo in 20 let starim zakonom," pravi Marušič.

V študentskih organizacijah vztrajajo, da bodo naredili vse za zaščito pravic študentov. Če bo potrebno, tudi s tožbami. Prepričani so, da bi morala primorska univerza opraviti svojo dolžnost in ne glede na sistemske pomanjkljivosti programom podaljšati veljavnost ter tako omogočiti študentom, da študij končajo nemoteno in brez nepotrebnih dodatnih stresov.

Eugenija Carl, TV Slovenija