"Zmanjkalo nam je orodij. Zato smo na ulici. Stanje je nevzdržno, naše delo je ogroženo in onemogočeno. Vemo, da bi morali težave reševati znotraj zidov univerze, a tam nas vodstvo ne sliši. Tudi senat in upravni odbor enoznačno podpirata eno samo informacijo, tisto, ki jo dobivata od rektorja," je zbrane nagovoril direktor ZRC-ja Rado Pišot.

Od krčenja denarja do mobinga in privatiziranja spleta
Rektor želi onesposobiti srce univerze, so prepričani zaposleni in naštejejo, kakšen odnos ima do njih rektor Dragan Marušič, sklicujoč se na svoja pooblastila. Očitajo mu, da onemogoča gospodarno in kakovostno poslovanje ZRS-ja, omejuje nove projekte ali jih prenaša na druge članice, zadržuje financiranje, nima meril za delitev sredstev, omejuje in odvzema pooblastila, posluje netransparentno, diskreditira zaposlene, nad njimi izvaja mobing, jih hujska, sili v podpisovanje izjav, skriva dokumentacijo, zlorablja splet univerze za svojo resnico in ne dovoljuje drugih objav ...

"Na tej univerzi so kršena vsa akademska pravila. Bojim se, da imamo opravka s funkcijo rektorja, ki je najmanj normirano v državi, ki dovoljuje največje zlorabe in prekoračenja pooblastil. To, kar se dogaja na ZRS-ju, je samo začetek odvzemanja pooblastil dekanom, direktorjem, onemogočanja volilnih postopkov. Začelo se je že včeraj z razrešitvijo prorektorice. S temi napadi je Marušič prekoračil rubikon. Kot nekakšni vstajniki mu sporočamo, da nas ni malo, da bomo vztrajali, da je to začetek neke nove poti," je odločen predstojnik inštituta za filozofske študije Lenard Škof.

Institucionalni mobing in predvidljivi rektor
"Ocenjujem, da gre za institucionalni mobing, iz katerega se ne ZRS-ju ne znamo in ne moremo izviti. Edino orožje, ki nam je še ostalo, je javno opozarjanje. In tudi tu smo podvrženi sprevrženemu dejstvu, da nas poskuša tisti, ki ta mobing izvaja, prikazati kot tiste, ki si vse domišljajo in izmišljujejo. Tudi senatorje, ki mislijo drugače, so spraševali, ali si vsega niso izmislili ali ni vse le plod psihičnih primanjkljajev. Tudi reakcije rektorja, ko opozarjamo na nevzdržne razmere, so tipične, znane in predvidljive," ne skopari s kritiko predstojnica inštituta za družboslovne študije Mateja Sedmak.

Njen kolega, predstojnik inštituta za kineziološke raziskave, Boštjan Šimunič pa je izpostavil predvsem porušene odnose med zaposlenimi na univerzi: "Včasih smo si s kolegi izmenjevali znanje, ideje, skupaj smo delali pri projektih, zdaj se niti pozdravimo ne več. Širijo neresnice o nas, obtožujejo nas vsemogočega. Takega jutri nočemo!"

"Preprosto je, hočemo samo delati"
Predstojniki inštitutov za dediščino Sredozemlja, zgodovinske študije in oljkarstvo, Alenka Tomaž, Egon Pelikan in Bojan Butinar, poudarjajo, da zaposleni na današnji shod niso prišli prosit za več denarja ali kaj podobnega, zahtevajo samo neovirane pogoje za delo, saj "si projekte - tako domače kot evropske - znamo priskrbeti sami in znamo delati dobro".

Poziv državi: Onemogočite samovoljo posameznika nad akademsko skupnostjo
Protestniki pozivajo ministrstvo za šolstvo, naj zaščiti zaposlene in vzpostavi pravno delovanje univerze ter s spremembo zakonodaje onemogoči anomalije, ki omogočajo voljo posameznika nad akademsko skupnostjo, od senata in upravnega odbora pa, naj si ne zatiskata oči in začneta odgovorno reševati težave ter od rektorja zahtevata transparentno delovanje in omogočita revizijo, ki jo Marušič s pomočjo odvetnika Velimirja Cugmasa vztrajno sodno zavira. Sprožita naj spremembo statuta, v delu, ki se nanaša na odpoklic rektorja, dekanov in direktorjev.

Hočejo pisno vizijo ZRS-ja
Od rektorja zahtevajo, naj takoj preneha zavirati pobude in dejavnosti ZRS-ja, deluje transparentno, spoštuje delo, dosežke in zaposlene, predvsem pa naj pisno predstavi svojo vizijo razvoja središča in naj se odziva na pozive zaposlenih.

Marušič nima časa
Čeprav mu je pred hišo protestiral celoten ZRS, se rektorju ni zdelo vredno stopiti pred medije, češ da ima nujen sestanek. Še več, od kolegov, ki so mu težave sporočali z ulice, se je celo distanciral. In poizvedoval na policiji, da bi našel napake v sklicu shoda. Zaposlenim ZRS-ja zdaj očita, da so shod nepooblaščeno prijavili v imenu univerze, katere zastopnik je samo on.

"Spet laži in zavajanje javnosti ter nov dokaz, kakšne poti ubira rektor, samo da bi našel napake. Shod smo člani znanstvenega sveta prijavili kot fizične osebe. Če bi obstajal akademski dialog, bi rektor to lahko preveril pri nas. Ne pa da počne to, kar očita nam, zadeve rešuje zunaj univerze tako, da za zaposlenimi vohlja na policiji. Že to dokazuje, da mu je pomembnejša forma, kot pa da bi reševal pereče vsebinske težave univerze," so se na Marušičeve očitke, da je bil shod sklican brez pravne podlage, odzvali na ZRS-ju.

Počilo pa ni samo na Titovem trgu, po naših informacijah so zaradi včerajšnje rokohitrske razrešitve prodekanje za študijske zadeve Nadje Plazar ogorčeni tudi na Fakulteti za zdravstvene vede, kjer naj bi že imeli sestanek na to temo.

Eugenija Carl, TV Slovenija