Za nami je drugo zaporedno leto, ki ga je zaznamoval novi koronavirus. Virus in z njim povezani ukrepi so tako ali drugače vplivali na dogajanje v zdravstvu, gospodarstvu, javnem življenju in izobraževanju. Vsako področje se je z izzivi spopadalo na svoj način in pri tem bolj ali manj uspešno lovilo ravnotežje med varovanjem zdravja, smiselnostjo in individualno svobodo. Pri tem so se vrstila opozorila o številnih dolgoročnih posledicah, ki jih s sabo prinašajo ukrepi. V poplavi informacij in porušenem zaupanju v javne institucije so se v družbi poglabljale delitve, napeto družbeno ozračje in polarizacija mnenj pa sta se odražala tako na ulicah kot na političnem parketu.

DRUGO KORONSKO LETO

V leto 2021 je Slovenija vstopila z razglašeno epidemijo. Silvestrovanje je minilo brez javnih dogodkov in množičnih praznovanj, novoletna okrasitev je osvetljevala prazne ulice. Življenje so namreč narekovale številne protikoronske omejitve, med drugim je bila, tudi za silvestrovo, v veljavi policijska ura. Maske so bile zapovedane tudi na prostem, prepovedani sta bili prehajanje med statističnimi regijami in zbiranje na javnih krajih.

Sredi junija je vlada po skoraj osmih mesecih končala obdobje razglasitve epidemije in poletje je podobno kot leta 2020 minilo v nekoliko bolj sproščenih pogojih. A opozorila o vnovičnem porastu okužb in polnjenju bolnišničnih kapacitet nikoli niso zares potihnila. Direktor NIJZ-ja Milan Krek je sredi glavne dopustniške sezone Slovencem, ki so se odpravljali v tujino ob napovedi četrtega vala, svetoval, naj se domov vrnejo do 15. avgusta.

Septembra je bil za dostop do večine javnega življenja v državi uveden pogoj PCT, ki se mu je v novembru pridružilo preverjanje z osebnim dokumentom. Kmalu so se začele razprave o tem, da bi se PCT zaostril v PC. Ob tem so se z jesenskim valom okužb znova zaostrili tudi nekateri drugi ukrepi, ki se počasi, a vztrajno prelivajo v vsakdan. Ustavno sodišče je pri več odlokih ugotovilo neskladje z ustavo, iz pravniških vrst pa se vrstijo opozorila o problematičnem vladanju z odloki, a v praksi to ni imelo velikega učinka.

T. i. veseli december tudi letos mineva v znamenju takšnih in drugačnih ukrepov in omejitev, s katerimi želijo pristojni omejiti širjenje nove različice omikron. Veliko prahu je dvignilo predvsem zapiranje (in odpiranje) sejemskih hišk, v katerih so stregli hrano in pijačo, medtem ko so bili številni gostinski lokali in nakupovalna središča v predprazničnem času polni obiskovalcev. Teden dni pred koncem leta je vlada odločila, da bo že drugo silvestrovo zapored minilo brez množičnih praznovanj na prostem.

PREPRIČEVANJE PREPRIČANIH

Cepljenje proti covidu-19 je v Sloveniji steklo le nekaj dni pred vstopom v leto 2021. Premier Janez Janša je ob tem napovedal, da se s prihodom cepiva začenja zadnja tretjina spopada z epidemijo in da ob izpolnitvi načrtovanih dobav cepiv Slovenija do začetka poletja lahko doseže 70-odstotno precepljenost prebivalstva. Najprej so bili na vrsti stanovalci domov za starejše in socialnovarstvenih zavodov, zdravstveno osebje, starejši prebivalci in kronični bolniki, že na začetku maja je bilo cepljenje dostopno vsem prebivalcem, v drugi polovici junija pa je vsak posameznik lahko tudi izbiral, s katerim cepivom se želi cepiti.

A delež precepljenih prebivalcev je rastel počasi in hitro je postalo jasno, da zastavljenih ciljev Slovenija ne bo dosegla. V enem letu se je ob vsakodnevnih pozivih strokovnjakov in drugih pristojnih institucij, zadostni količini cepiva in več spremembah strategije cepljenja precepljena dobra polovica prebivalstva. Medtem ko se skoraj milijon ljudi še ni odločilo za cepljenje proti covidu-19, se je 400 tisoč ljudi že odločilo tudi za cepljenje s poživitvenim odmerkom.

V decembru je steklo tudi cepljenje otrok med 5. in 11. letom starosti, ministrstvo za zdravje in NIJZ pa sta zagnala akcijo Dnevi cepljenj, v okviru katere se je bilo v vsaki regiji mogoče cepiti tudi v nočnem času. Ob tem se pojavljata vprašanje in skrb, kakšno stopnjo zaščite cepiva nudijo pri najnovejši različici virusa omikron, ki se hitro širi po svetu. "Zadnja tretjina" boja proti virusu se ob iskanju vzroka za (pre)nizko precepljenost odmika v leto 2022. Iz zdravstva, ki je ob izdatnih naporih uspelo zdržati pritisk na intenzivne oddelke, se medtem vrstijo opozorila o izčrpanosti kadra in posledicah na področjih, ki so zapostavljena zaradi covida-19.

IZPRED DOMAČIH ZASLONOV NAZAJ V ŠOLSKE KLOPI

V preteklem šolskem letu so se učenke in učenci dobršen del izobraževali od doma. Konec januarja so se po več kot treh mesecih pouka na daljavo v regijah z boljšo epidemiološko sliko odprli vrtci in šole za učence prvega triletja. Za vse osnovnošolce in maturante se je pouk v šole vrnil po več kot štirih mesecih, dijaki prvih treh letnikov pa so se po modelu tedenskega izmenjevanja v vzgojno-izobraževalne ustanove vrnili marca. Za vse je sledilo še 11-dnevno zaprtje v aprilu.

Pedagogi in psihologi so vse glasneje opozarjali na negativne posledice in stiske, ki jih dolgotrajno šolanje od doma pušča pri učencih, mnogo staršev je ob tem bolj motilo obvezno nošenje mask v šolah. Iz ravnateljskih vrst se medtem vrstijo opozorila o tem, da ministrstvo za šolstvo nima dovolj posluha za njihove želje in predloge.

Šolsko leto 2021/22 so vsi učenci in dijaki ob upoštevanju preventivnih ukrepov začeli v šolskih klopeh. Pristojni so, tako kot že večkrat pred tem, poudarjali pomen odprtih šol in se pri tem oprli na obvezno samotestiranje s hitrimi testi, ki jih učenci in dijaki v šolah opravljajo trikrat tedensko.

PROTESTI, PROTESTI, PROTESTI

Leto 2021 so zaznamovali tudi protesti. Na kolesih, peš, v avtomobilih. Ljudje so protestirali pred parlamentom, šolami, sodišči, ministrstvi, pred vladno in predsedniško palačo, skupina protestnikov se je s premierjem in notranjim ministrom soočila celo na Kredarici. Rednim petkovim protestom proti vladi so se v naslednjih tednih in mesecih pridružili protesti zaradi zaprtih šol, zaradi cepljenja, zaradi obveznega pogoja PCT in drugih ukrepov.

Skupina zanikovalcev obstoja novega koronavirusa se je maja utaborila pred stavbo RTV Slovenija. Najvztrajnejši med njimi so se na Kolodvorski zbirali vsak dan, večkrat so tam tudi prenočili. Zahtevali so programski čas za predstavitev "svoje resnice o neobstoju novega koronavirusa in covida-19" in izražali nestrinjanje z vsemi vladnimi ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa ter se pri tem navezovali tudi na širše svetovne zarote. Na začetku septembra je skupina protestnikov vdrla v prostore RTV-ja in vstopila v studio informativnega programa. Posredovala je policija, skupina pa je po incidentu izgubila dovoljenje za shode pred stavbo RTV-ja.

Napetost se je sicer dvignila predvsem na t. i. srednih protestih, na katerih so udeleženci zahtevali predčasne volitve in takojšnjo odpravo obveznega pogoja PCT. Dogajanje je vrelišče doseglo na začetku oktobra, ko so se ljubljanske ulice za nekaj ur spremenile v bojišče med posebnimi policijskimi enotami in skupinami protestnikov, v katero so bili ujeti tudi naključni mimoidoči. Središče mesta je preplavil solzivec, večkrat je bil uporabljen vodni top. Solzivec se je po nekaj urah razkadil, policisti so za svoje delo od vodstva in notranjega ministra prejemali pohvale, v zraku pa ostali očitki, da je bil odziv na dogajanje pretiran.

OD OBRAČUNOV NA TWITTERJU DO ČESTITK IN ZAHVAL

Po DeSUS-ovem izstopu iz koalicije je vlada formalno postala manjšinska, a je kljub negotovim razmerjem moči s podporo dela opozicije koaliciji na večini glasovanj uspelo ohranjati večino v DZ-ju. Soliranje DeSUS-ovih poslancev, ki so tudi po izstopu stranke iz vlade še naprej podpirali večino njenih predlogov, je v stranki povzročilo razkol. Kmetijski minister iz kvote DeSUS-a Jože Podgoršek se je raje kot svojemu stolčku odpovedal članstvu v stranki, na položaju zdravstvenega ministra pa je po prehodnem obdobju, ko je ministrstvo začasno vodil Janez Janša, Tomaža Gantarja februarja nadomestil Janez Poklukar. Konec maja je zaradi razveljavitve postopka izbire kandidatov za evropska delegirana tožilca odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki jo je nadomestil Marjan Dikaučič, julija pa se je vladna ekipa razširila z imenovanjem ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, Marka Borisa Andrijaniča.

Od marca do decembra je bilo z opozicijske strani vloženih kar sedem interpelacij, od tega dve proti šolski ministrici Simoni Kustec. Vlagatelji so bili najbližje uspehu pri zadnji letošnji interpelaciji, ko je za razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa glasovalo 44 poslancev. Ob tem so sicer nekateri ministri prejeli razmeroma nizko podporo koalicijskih poslancev. Proti interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča je tako glasovalo le 28 poslancev SMC-ja in SDS-a, proti interpelaciji okoljskega ministra Andreja Vizjaka pa 29. Poslanci NSi-ja so bili na obeh glasovanjih kljub morebitnemu nestrinjanju z delovanjem ministrov vzdržani. Glas za interpelacijo bi namreč pomenil kršitev koalicijske pogodbe.

Druga polovica leta je za vlado minila predvsem v znamenju predsedovanja Svetu EU-ja. Dogodek ob začetku predsedovanja na Brdu pri Kranju je zasenčila poteza izvršnega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki je zaradi fotografije dveh slovenskih sodnikov s socialdemokratskima politikoma, ki jo je gostom kot dokaz politične pristranskosti sodstva pokazal premier Janez Janša, bojkotiral skupinsko fotografiranje. Kljub napetostim med vlado in Brusljem in obračunom na Twitterju, predvsem zaradi (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in vprašanja svobode medijev, vladavine prava ter (ne)financiranja STA-ja, Slovenija ob koncu predsedovanja prejema čestitke za uspešno vodenje usklajevanj med članicami in pogajanj z Evropskim parlamentom. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je na decembrskem vrhu EU-ja Janši zahvalila za sodelovanje in poudarila "velikanske uspehe predsedstva".

DRUGI UMIK KARLA ERJAVCA

Načrti opozicije KUL, ki je s povratnikom na politično prizorišče Karlom Erjavcem na čelu računala na izglasovanje konstruktivne nezaupnice vladi, so se ob 40 glasovih podpore februarja v državnem zboru razblinili. Marca je Erjavec po nesoglasjih v DeSUS-u ob neuspeli kandidaturi za mandatarja odstopil s položaja predsednika stranke in izstopil iz stranke, ki jo je skupno vodil 15 let.

Opozicijski pol so medtem okrepili poslanci stranke SMC Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, ki so podprli interpelacijo proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju in izstopili iz poslanske skupine. Z Jurijem Lepom, ki je izstopil iz poslanske skupine DeSUS-a, so oblikovali poslansko skupino nepovezanih poslancev. Poskusi koalicije, da bi zamenjala Zorčiča na mestu predsednika DZ-ja, niso uspeli. Po neuspešni nezaupnici se je kljub vsakokratnim slabim obetom glede podpore v DZ-ju opozicija osredotočila na interpelacije ministrov in hkrati začela odštevati dni do rednih volitev.

BOJ ZA OBSTANEK

Ukom je februarja zavrnil plačilo za opravljanje javne službe STA-ja v januarju, pri čemer je vztrajal tudi v naslednjih mesecih, kar je agencijo pahnilo v negotov položaj. Med razlogi za neplačevanje obveznosti do agencije, ki jo je premier v letu 2020 označil za "ventilator lažnih novic", je Ukom naštel neobstoj letne pogodbe in neizročitev poslovne dokumentacije. STA je ostal brez javnih sredstev, ki so mu pripadale po zakonu o STA-ju in PKP-ju 7, zato se je z zahtevki za izvršbo obrnil na sodišče. Vmesno obdobje jim je na javni agenciji uspelo prebroditi tudi ob pomoči prostovoljnih donacij. V prvem, spomladanskem delu kampanje Za obSTAnek je bilo zbranih skoraj 275 tisoč evrov, novembra pa je STA ob nadaljnjem zaostrovanju razmer zagnal drugi krog.

Igor Kadunc, do aprila generalni direktor RTV-ja, ki je kot vršilec dolžnosti na položaju nasledil direktorja STA-ja Boruta Veselinoviča, je z direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo novembra tik pred pričakovano odločitvijo sodišča podpisal pogodbo o opravljanju javne službe STA za november in december, ob tem pa se tudi dogovorila glede načina poravnave zapadlih obveznosti. S tem se je po 312 dneh brez vladnega plačila za javni servis prekinila agonija podjetja, ki se je vsaj začasno izognilo stečaju.

Pred vodstvom STA-ja in Ukoma so zdaj pogajanja o pogodbi za prihodnje leto. Zaposleni na STA-ju so ob tem opozorili na spornost nekaterih rešitev in ostajajo zadržani, enako poudarjata tudi sindikat in Društvo novinarjev Slovenije.

682.760 GLASOV ZA VODO

Ena odmevnejših zgodb leta je tudi referendum o noveli zakona o vodah. DZ je novelo potrdil po skrajšanem postopku, vlada pa je ob protestih dela stroke in nevladnih organizacij v predlogu ohranila člen, ki bi dovoljeval posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Kljub zatrjevanju ministrstva za okolje, da novela predvideva ustrezne varovalke za zaščito voda, so nasprotniki novele, med njimi tudi pravniki, pri tem opozarjali, da je določba zastavljena preširoko in predstavlja resna tveganja za onesnaževanje voda.

Gibanje Za pitno vodo je zato zagnalo kampanjo in zbralo več kot 50 tisoč podpisov proti noveli ter maja v DZ vložilo zahtevo za referendum. Da želijo ohraniti in obvarovati pitno vodo, so v referendumski kampanji zatrjevali tako pobudniki referenduma kot tudi ministrstvo za okolje, na katerem so trdili, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni.

11. julija so volivci na referendumu z eno najvišjih udeležb po osamosvojitvi prepričljivo zavrnili novelo. Proti je glasovalo več kot 682 tisoč ljudi oziroma 86,75 odstotka udeležencev. Pobudniki in nevladne organizacije so po uspehu ocenjevali, da so glasovi proti temeljili na mnenju stroke, ob tem pa so po njihovem mnenju volivke in volivci izrazili tudi nestrinjanje s trenutno politiko. Okoljski minister Andrej Vizjak je ob tem dejal, da je bil referendum zlorabljen za druge, tudi politične cilje.

VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA

Slovenija je v letu 2021 praznovala 30 let samostojnosti in neodvisnosti. Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti je bila na Trgu republike, kjer se je ob razglasitvi samostojnosti leta 1991 zbrala nepregledna množica ljudi. Tri desetletja pozneje je bila slika drugačna. Kljub jubileju enotne udeležbe na letošnji proslavi ni bilo, širše območje pa so zavarovale policijske enote. Središče prestolnice so še pred začetkom uradne proslave napolnili protestniki in drugi obiskovalci alternativne proslave, ki je potekala na Prešernovem trgu. Pred začetkom govorov in kulturnega programa je pod Prešernovim spomenikom nastal tudi konflikt s t. i. rumenimi jopiči. Da provokacije in žaljivke ne bi prerasle v fizični obračun med obema stranema, je posredovala policija.

V 30 letih je Sloveniji uspel marsikateri preboj, tudi trenutne gospodarske napovedi so glede na okoliščine ugodne. A iz gospodarstva prihajajo opozorila, da se po 30 letih samostojnosti države ne spoprijema le s posledicami covida-19, ampak tudi s pomanjkanjem zaposlenih, pritiskom na rast plač zaradi nizke brezposelnosti in predvsem hitrim dvigom cen energentov in drugih surovin. Ob turističnih bodo tako prebivalci v prihodnjem letu koristili energetske bone.

Pred nami je supervolilno leto, ko se bodo zvrstile državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Medtem ko na levi, desni in sredini nastajajo nove stranke in zavezništva, se v številnih javnih podjetjih dogajajo še zadnje kadrovske menjave, s katerimi si želi aktualna oblast vpliv zagotoviti ne glede na izid volitev. Opozicija se ob tem na volitve pripravlja z obljubami o "vrnitvi v normalnost", nove stranke in iniciative pa v napetih družbenih razmerah pri nagovarjanju volivk in volivcev stavijo na "nadideološkost". A po besedah bo čas za dejanja. Predvsem takšna, ki bodo med ljudi vrnile (za)upanje, za kar bo treba rokave zavihati tudi zunaj cepilnih centrov.