V času odsotnosti s slovenskih odrov se je s svojo ženo Kiro in štirimi otroki - Gabrielom Jeromom, Helen Josephine, Emmo Mario in najmlajšim, Josephom Ewanom Gregoryjem Walterjem - preselil v irske gozdove. Življenje v prikolici in na cesti je za leto dni odmislil.

A tudi svobodno življenje ima svojo ceno in danes ne gre brez denarja. V zadnjih desetih letih je bil petkrat brez pribite pare. "Dobival sem ponudbe, da nastopam v kretenskih džungelskih resničnostnih šovih, kjer dobiš kup denarja, ampak sem vedno rekel ne. Mislim, da če se trudiš ostati načelen človek, moraš vsak dan težiti k temu. Takoj, ko zavržeš vse, si nihče," je pojasnil Kelly.

Sinoči je skupaj z družino predstavil le skladbe s svojih avtorskih albumov, brez priredb (z izjemo Amazing Grace) in brez starih nostalgičnih skladb skupine The Kelly Family, saj - kot je pojasnil - tokratna turneja ni namenjena temu.

Celoten pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Slabi dve leti sta minili od vašega zadnjega obiska Ljubljane oz. Španskih borcev. Kaj ste počeli v tem času?
Lani nismo bili na turneji, saj smo si vzeli odmor. K temu nas je spodbudila želja, da se preselimo. Tako smo se z našo prikolico, v kateri smo potovali po Evropi ter tako živeli tri leta in pol, pripeljali na Irsko. Hoteli smo najti pravo mesto, da se ustalimo, in ko smo ga našli, smo kupili hišo sredi gozda. Zdaj imamo svojo vodo in veliko dreves. Upamo, da bomo v prihodnosti lahko proizvajali tudi svojo elektriko. Gre za alternativni način življenja – stran od vrveža velikih mest.

Leto brez življenja na turneji. Kdaj pride tisti trenutek, če sploh, ko se zaveš, da pogrešaš to življenje: potovanje od mesta do mesta, različna občinstva …?
Uf, na to pa nisem niti pomislil. Zanimivo vprašanje. Tokrat nisem toliko pogrešal vsega skupaj, saj smo zadnjih pet let samo potovali in nastopali. Odmor je prišel zelo prav, užival sem, da sem bil lahko doma. Nisem pogrešal življenja na turneji, saj sem bil zaposlen s popravljanjem in grajenjem doma. Vedno sem bil glasbenik in ne gradbinec, ampak v novi hiši sem postavil zidove, popravil tla, sestavil kuhinjo … Vse. Saj je zelo enostavno: ni vse v umetnosti. Zame je bila to zelo dobra izkušnja.

Kaj vas je gnalo k tej vrnitvi "nazaj k naravi"? Stereotip glasbenika v svetu je, da ko pride s turneje, porabi prisluženi denar za materialne dobrine ali pa ga položi na banko.
Do svojega 12. leta, ko smo postali z brati in sestrami zelo slavni, sem živel zelo alternativno življenje. Prebivali smo na barki, veliko smo potovali po različnih državah … Toda ko smo postali slavni, se je izgubil občutek "resničnosti" in svobode. V zadnjih desetih letih, ko sem začel ustvarjati svojo glasbo in sem dobil otroke, sem se skušal vrniti k svobodnejšemu življenju. In zdaj celo iščem še svobodnejše življenje: pa ne mislim tu na okolje, v katerem živim. Najpomembnejša je svoboda, da sem osvobojen vseh vsiljenih stvari. Naj bo to oblast, moralne vrednote, ki veljajo danes za normalne … Želim spoznati, kako svobodno lahko živim.

Kako svobodno lahko živiš, ko na vsakem koraku občutiš posledice ekonomsko-politično krize, ki je zavladala Evropi in svetu?
Nihče danes ne more živeti popolnoma svobodno. Demokracija je nekaj, kar ljudje častijo kot najpomembnejšo stvar na svetu. Ampak demokracija ni dobra, če si v manjšini. In noben politični sistem ni idealen. Mislim, da obstajajo države, kjer ljudje na podeželju preprosto živijo naprej svoje vsakdanje življenje. Recimo, na Irskem Dublin dobi navodila iz Bruslja, ampak ta navodila tam tudi ostanejo. Bolj kot greš proti podeželju, bolj ljudje živijo po svojih načelih: naravnem pravu. Po nečem, za kar instinktivno veš, ali je prav ali ne. In dokler ti ne škodujem, lahko počnem kar koli hočem, in nič mi ne moreš storiti. Vedno mislimo, da potrebujemo vlado itd., ampak ko tako razmišljamo, ustvarjamo nadzorovan strah, zapor, suženjstvo.

Katera je prva stvar, ki jo takoj opazite, ko se vrnete iz tega "preprostega življenja" nazaj v mesto?
Že samo, ko prideš v veliko mesto, te začnejo boleti ušesa. Vse je tako glasno in stresno. Še vedno potrebujem nekaj časa, da se privadim. Uživam v koncertih, ampak kar nekaj negativnih stvari moram premagati. Včasih se mi zdi, da je svet obrnjen narobe (smeh). Razumem, zakaj je tako: ljudje morajo hoditi v službo. Toda ljudje bi morali imeti možnost, da počnejo še kaj drugega, če si to želijo. Večina jih misli, da nimajo drugih možnosti.

Pa je bilo za vas kaj lažje najti to alternativo, ker ste si konec koncev lahko to privoščili na podlagi slave, ki ste si jo zgradili v mlajših letih?
Veliko ljudi mi pravi, da si lahko privoščim takšen način življenja, ker sem slaven in imam veliko denarja. To ni res. Ne nastopam vedno pred velikim občinstvom. Nimam veliko denarja. Kupil sem zelo poceni hišo, ki sem jo večinoma popravil sam. In imam veliko sosedov, ki so kupili zemljišče pred 20 leti in si tam postavili prikolice. Med prebivanjem v njih so si sami zgradili hiše, v katerih živijo zdaj. Ne potrebuješ bogastva, da si lahko svoboden, samo moraš si to zelo želeti in najti način. Kot sem že rekel: več let smo živeli v prikolici in vsak lahko to naredi.

Kako so se vaši otroci privadili na način življenja, v katerega ste jih "vrgli"? Nekaj je vzporednic z vašim otroštvom in življenjem, ki vam ga je pripravil vaš oče pred slavo.
Je podobno, ampak še vedno je drugačno, saj sem se naučil iz njegovih napak. Ko rečeš, da sva z ženo "vrgla" otroke v najin življenjski slog, imaš prav. Ampak življenjski slog, ki so ga živeli prej, je bil tudi že ustvarjen. Nekaj let so hodili v šolo. Tam je bil sistem zelo strog, toda če vam je všeč, je super. Na nas pa je zelo vplivalo. Oni so morali hoditi v šolo, jaz pa sem moral na turnejo. Živeli smo ločena življenja. Ni bilo zdravo za družino. Zato smo si rekli, da gremo za eno leto na pot – brez stanovanja, brez vsega. Spoznali smo, da smo postali veliko srečnejši. Otroci so imeli oba starša. Šolala sva jih doma. In lahko vam naštejem samo pozitivne lastnosti, ki jih je to prineslo s seboj. Res je, da sva morala paziti, da otroci obdržijo stik s svojimi prijatelji in podobno, ampak to so stvari, ki jih lahko nadzoruješ. Toda vsaka družina ve, kakšen način življenja ji najbolj odgovarja, in prav je tako.

Katere so bile tiste napake vašega očeta, ki ste jih omenili prej in jih niste ponovili?
Napaka je bila recimo, da je bil oče včasih zelo svobodomiseln in je počel zelo pogumne stvari. Hkrati pa je delal kompromise. Podpisoval je pogodbe z založbami, ker je mislil, da tako potekajo stvari. Če pa želiš uspeti in doseči ljudi, moraš delati z založbo. V naslednjem trenutku samo nastopaš po televizijah in poješ na plejbek, ker je to nekaj običajnega, kar se počne tam. Živiš popolnoma drugačno življenje. Gre za napako, ki jo je storil, ampak mogoče se tega sploh ni zavedal. Je precej mikavna napaka. Sam to dobro vem, ker me ves čas obdaja skušnjava.
Recimo za zadnji album, ki smo ga posneli kot družina, so nam založbe ponujale veliko denarja, ampak sem jih zavrnil. Vabijo nas v televizijske oddaje, da nastopimo v njih kot družina, ampak tega nočem. Zakaj? Ker želim to, kar počnemo z ženo in otroki, deliti samo z občinstvom v dvorani. Mogoče se znajde kakšen posnetek na spletu, ampak le na platformi, ki si jo izberem sam, tako da mi stvari ne uidejo iz rok. Če bi mi, bi nam spremenilo življenje. Imam edinstveno priložnost, da se učim iz napak, ki so jih storili moj oče, bratje, sestre in tudi jaz.

Kakšna je bila najboljša ponudba, ki ste jo dobili v zadnjih letih in ste jo zavrnili?
Najvišja ponudba je bila vredna dva milijona evrov za nas sedem bratov in sester, da se vrnemo nazaj na turnejo. Plus pogodba z založbo in snemanje albuma. Takoj sem rekel ne, saj ne bi nikoli hotel na povratno turnejo z brati in sestrami samo zaradi denarja.

Kaj vas lahko znova združi?
Če bomo kdaj začutili, da obstaja pravi razlog za to, in si bomo tega vsi želeli, se mogoče zgodi tudi ponovna združitev, kdo ve. Toda zaradi denarja se ne bomo nikoli združili. Glej, petkrat v zadnjih desetih letih sem bil brez prebite pare. Dobival sem ponudbe, da nastopam v kretenskih džungelskih resničnostnih šovih, kjer dobiš kup denarja, ampak sem vedno rekel ne. Mislim, da če se trudiš ostati načelen človek, moraš vsak dan težiti k temu. Takoj, ko zavržeš vse, si nihče.