Pri delavskem odkupu bo lahko sodelovalo okoli 55 zaposlenih, ki so v podjetju več kot eno leto, vsak pa bo lahko v nakup delnic vložil toliko, kolikor znaša njegova nagrada za uspešnost - od 20 do 30 odstotkov letne plače. Zaposleni so navdušeni, zdajšnja lastnika Dewesofta pa sta prepričana, da bodo podjetju z delavskim lastništvom zagotovljeni trajnostna rast in še boljši poslovni rezultati. Sta se pa večinska lastnika podjetja pri notranjem odkupu znašla pred kopico birokratskih ovir, izkazalo se je namreč, da imamo primerno zakonsko osnovo le za delavski odkup v podjetjih v težavah - v postopkih stečaja oz. prisilne poravnave. Ni pa ustrezne zakonodaje, ki bi omogočila lastniški vstop zaposlenim tudi v zdravih podjetjih. Poslanci SD so se zato lotili priprave novega zakona o delavskih odkupih, ki bi zaposlenim olajšal pot do lastništva podjetij, da bi imeli pri odkupu deležev prednostno pravico.

Kar nekaj poskusov delavskega odkupa je doslej že propadlo. Svež primer je prodaja Adrie Airways Tehnike - SDH jo je lani novembra raje prodal poljskemu skladu za domnevno dva milijona evrov kot zadrugi, ki so jo ustanovili zaposleni. Neuspešen je bil tudi poskus odkupa mariborskega Armala, ker zaposlenim ni uspelo zbrati dovolj denarja za financiranje odkupa in zagon proizvodnje. Za zgled uspešnega poslovanja podjetja v lasti zaposlenih pa velja Domel iz Železnikov z več kot tisoč zaposlenimi. Eden vodilnih evropskih proizvajalcev električnih motorjev za sesanje in elektronskih komutiranih motorjev je v 100-odstotni lasti več kot 600 sedanjih in nekdanjih zaposlenih. Tem je v 90. letih z notranjim odkupim - z menjavo za lastniške certifikate - uspelo obdržati 53 odstotkov delnic podjetja. S tem so se izognili tajkunizaciji, kakršno so doživeli številni paradni konji slovenskega gospodarstva.

Zaposleni so se tudi uspešno uprli poskusu sovražnega prevzema ameriške korporacije Ametec, ki so ga zagovarjali nekdanji vodilni v Domelu in državni skladi. Čeprav ima nekaj posameznikov - med njimi tudi prva dama Domela Jožica Rejec - več kot štiri odstotke delnic, so vsi delničarji enakopravni, saj so njihove glasovalne pravice s statutom omejene na dva odstotka. Zaposleni so z delavskim lastništvom zadovoljni, donos na delnico je 10-odstoten, regres, božičnica in 14. plača so skoraj vedno izplačani, pripadnost podjetju in delovna klima so na zavidljivi ravni, v Domelu spodbujajo tudi samoiniciativnost zaposlenih in nagrajujejo njihove ideje za izboljšave in inovacije. Poslovni rezultati so odlični, lani je obseg prodaje presegel 100 milijonov evrov, čisti dobiček je znašal dobrih sedem milijonov evrov, okoli 10 milijonov pa so vložili v nove projekte in povečanje proizvodnih zmogljivosti.

Predsednica uprave Domela Jožica Rejec poudarja, da delavsko lastništvo samo po sebi še ne zagotavlja večje konkurenčnosti in uspešnosti, pomembna je zavest o skupnem dobrem, osnovni pogoj za delitev in nova vlaganja pa je soliden posloven rezultat, h kateremu vsak prispeva svoj delež. Ekonomska enačba se mora na koncu vedno iziti, dodaja Rejčeva, ki edino veliko slovensko podjetje v izključni delavski lasti vodi že 10 let.

Več v oddaji Točka preloma ob 20:30 na 3. programu TV Slovenija z voditeljico Janjo Koren in gostoma, Juretom Knezom, večinskim lastnikom Dewesofta, in Tadejem Slapnikom, državnim sekretarjem za socialno podjetništvo in ekonomsko demokracijo v kabinetu vlade.

Andreja Lešnik in Janja Koren, TV Slovenija