O tem smo pripravili posebno oddajo Tednika: Dobrodelnost, ki spreminja življenja.

Vso Slovenijo je ganila zgodba dvojčkov Mihaela in Eve Satler. V dveh letih sta izgubila mamo, očeta in dedka, potem pa je babici in njima zaradi hipotekarnega posojila grozilo še, da bodo ostali brez družinske hiše. Prošnja za pomoč ob njihovi stiski je doživela neverjeten odziv – darovali ste kar 381 tisoč evrov. Dvojčka in njuna babica tako ostajajo v svojem domu.

V svojem domu po vaši zaslugi ostajata tudi Vanja Ropič in 16-letni Vid, ki ima cerebralno paralizo. Živita v stari hiški na obrobju Ptuja, ki jo je na dražbi kupila banka upnica, ker mama samohranilka ni zmogla odplačevati posojila.

Še ena podobna zgodba se je zaradi vas končala srečno: 35-letni Novomeščan Jože Pirh s cerebralno paralizo je ostal brez stanovanja, saj je to pristalo na dražbi. Zbrali ste dovolj denarja za nakup novega stanovanja in tako uresničili Jožetovo največjo željo: da ne pristane v zavodu, ampak da živi samostojno življenje.

"Ugotavljamo, da so ljudje neverjetno odzivni, moram reči, da tudi podjetja, glede na to, da je marsikdo v stiski, vendar se odzivajo in nakažejo donatorska sredstva," pravi Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS-ja. "Verjetno zavedanje, da se nesreča lahko zgodi vsakemu, da čez noč ostaneš na robu preživetja, ravno to ključno sporočilo, ki ga želimo posredovati, da nihče ne sme ostati sam," pa meni Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS-ja.

O tem, ali smo med epidemijo postali bolj dobrodelni, smo se pogovarjali tudi z dvema znanima humanitarcema iz Maribora, zdravnico Ninno Kozorog in profesorjem Borisom Krabonjo. "Kolikor nam je epidemija prinesla slabega, nam je pa na področju medsebojnih odnosov prinesla veliko. Da smo se spet spomnili biti solidarni, biti ljudje. In samo upam, da tega ne bomo pozabili," pravi Ninna Kozorog, društvo Humanitarček.

"Takrat ko se ljudje počutimo ujeti v nekem prostoru in času, kar zagotovo smo se v tem letu in teh mesecih, takrat po navadi poskušamo videti človeka zraven sebe. Iskreno upam, da se bo to nadaljevalo," pa meni Boris Krabonja, društvo UP-ornik.

Ninna Kozorog in Boris Krabonja sta kritično spregovorila tudi o tem, ali dobrodelne organizacije prevzemajo vlogo države, predvsem centrov za socialno delo, kako globoka je revščina, zlasti med upokojenci, zakaj moramo zbirati denar za bolne otroke in medicinske naprave, ki rešujejo življenja ter o razmerah v zdravstvu in šolstvu.