Za isto mizo so bili štirje drugi delavci. Nekateri so se med seboj poznali, drugi ne. Potem ko so slišali besede prvega delavca, ga skorajda v en glas vprašajo, kaj mu je, da je bil kar tiho, ko ni dobil izvoda pogodbe o zaposlitvi, ko ni dobival plačilnih list. In da nima prav, da ne more nič, saj - čemu pa je potem prišel.

Kam je ta delavec prišel? Prišel je v prostore Svetovalnice za migrante na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Kjer Goran, Boris, Sonja in Goran svetujemo, zagovarjamo, informiramo (...) migrante, begunce in prosilce za azil. In kjer na podlagi našega svetovanja, zagovorništva, informiranja delavci sami to počnejo naprej za druge delavce. Kot se je to zgodilo v sami pisarni Svetovalnice za migrante pred časom.

Za uvod malce zgodovine. Predzgodba Svetovalnice je projekt "Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil", ki ga je izvajala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v partnerstvu s Slovensko filantropijo med decembrom 2010 in 2013. V tem času so se vzpostavili temelji za neposredno delo z migranti, begunci in prosilci za azil, ki so omogočili več tisoč informiranj in svetovanj. Te izkušnje so se pretopile v reference, z njimi smo uspešno kandidirali na javnem naročilu Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) za izvedbo zunanje storitve projekta "Migranti" na ZRSZ-ju v obdobju med aprilom 2014 in junijem 2015. V tem času se je opravilo 152 terenskih obiskov.

Poleg opravljanja dežurstva v enajstih krajih zunaj Ljubljane se je med drugim obiskovalo tudi samske domove in bivališča migrantskih delavcev ter 334-krat obiskalo postajališča na slovenskem avtocestnem križu, kjer se je informiralo in svetovalo voznikom v mednarodnem cestnem prometu. Za uporabnike smo bili dosegljivi malodane ves čas: osebno, na brezplačni telefon 080 14 34, preko naših mobilnih telefonov, po elektronski in tudi navadni pošti.

Skupno število opravljenih informiranj migrantov v obdobju 15 mesecev je bilo 5.675, število opravljenih osebnih svetovanj oz. zagovorništev, posredovanj in osebnih pomoči je 2.319. V 244 primerih so se na nas obračali tudi delodajalci, večinoma zaradi naših opozoril ter pozivov za odpravo kršitev, vendar tudi v zvezi z drugimi vprašanji, kot je zaposlovanje tujcev, napotitev v tujino ipd.

S 1. julijem 2015 je financiranje takrat že dodobra uveljavljene Svetovalnice za migrante prevzela ZSSS, in sicer do konca 2015. V vmesnem času smo (naivno) pričakovali, da bo pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) prisluhnilo potrebam naših uporabnikov in omogočilo možnost sofinanciranja našega dela. Ja, osebno sem bil naiven. Priznam. Le koliko dopisov sem sestavil, poslal na MDDSZEM, opozarjal, da so izkazane potrebe po informiranju, svetovanju in zagovorništvu migrantov, beguncev in prosilcev za azil vsak dan večje (!). Na koncu se MDDSZEM niti toliko ni potrudil, da bi sploh odgovarjal na naše apele. Zadnje upanje nam je bil razpis za programe socialnega varstva, kjer pa smo kaj hitro ugotovili, da ne bi izpolnili določenih obveznih razpisnih pogojev.

Prvi januar 2016 se je zelo hitro približeval. Zato je padla odločitev: če država ignorira nas, bomo mi ignorirali državo. Dosti je bilo institucionalnega prosjačenja, prišel je čas, da kakovost svojega dela preverimo s končnim testom. Tako, da ustanovimo lastno Svetovalnico za migrante, kjer bodo naši uporabniki naši člani. Državi z veseljem prepuščamo prazna PR-besedičenja o (žični) integraciji, naša prva in najpomembnejša javnost so naši uporabniki. Z letošnjim 15. januarjem se je tudi uradno pričelo. Uradno smo ustanovili društvo Svetovalnica za migrante. In če je država imela izbiro, da naše delo bodisi sofinancira bodisi ga ne, mi pravzaprav izbire nismo imeli. Pa kaj bi rekli vsem migrantom, beguncem in prosilcem za azil? Se opravičujemo, ni nam uspelo dobiti projektnih sredstev, obrnite se na pristojne institucije!? Pa saj potrebe ljudi niso projekti ljudi, pa naj to MDDSZEM in Evropska komisija še tako poskušata zapakirati. Odločitev za nadaljevanje našega dela je bila tako pravzaprav zelo lahka. In iz dneva v dan se bolj potrjuje, da še kako pravilna.

Avtoprevozniki, ki si izmišljujejo "posojilne pogodbe". Grozijo šoferjem s fizičnim obračunom. Delodajalci, ki ob jutranji kavici ponarejajo podpise delavca na pogodbah. Posredniki, ki migrantu zaračunajo po več sto in tudi tisoč evrov za »ureditev papirjev«. Čistilke, ki delajo po cele dneve zato, da dobijo manj kot minimalno plačo. Delodajalci, ki veselo odjavljajo delavce iz socialnega zavarovanja, ne da bi delavci to vedeli. Delavci, ki so prepotovali pol sveta, da bi bili nekaj let po suženjsko izkoriščani v Sloveniji. Gradbeni delavec, ki pade z nezavarovanega gradbenega odra in nato "izgine". Tožilstva, ki veselo zavračajo kazenske ovadbe proti delodajalcem, ki ne izplačujejo plač, ker domnevno »ni naklepa«. Ja, to je le nekaj primerov, s katerimi se srečujemo v Svetovalnici za migrante. A pri nas velja naslednje – boj, ne beg. Reševanje, ne jamranje. Obup je pač valuta, ki je na Svetovalnici za migrante ne poznamo. Mi nismo terapevtska skupina za samopomoč. Oziroma delni popravek: mi smo prostor, v katerega stopiš zato, da izstopiš iz izkoriščanja in zamenjaš pozicijo moči. Prijava kršitev na inšpektorat za delo. Kazenska ovadba proti delodajalcu. Sodišče. Tukaj ni dvoumnosti, obotavljanja. In to zelo dobro vedo tudi naši uporabniki. In prav zato se je zgodil prizor v pisarni, ki sem ga opisal na začetku. Ja, so tudi primeri, ko je treba delavcu včasih tudi zelo neposredno povedati, da delodajalec z zaposlitvijo ni dobil tudi dovoljenja za tvoje izkoriščanje. Kakor dostikrat pove kakšnemu delavcu sodelavec Goran Zrnić; razumi, da si ti za izkoriščevalskega delodajalca investicija. Investicija, iz katere bo počrpal, kolikor je le mogoče. Vsak mesec več, tako da bo tebi ostalo vsak mesec manj. Izkoriščevalski delodajalec ima pač stroške svojega visokega življenjskega sloga, ki jih mora poplačati z vse večjim izkoriščanjem novih in novih delavcev. On si gradi nova nadstropja hiše, kupuje nove avte. S tvojim denarjem. Ki ga ti ne dobiš zase in za svojo družino.

Vse je v tem, da se obrne perspektiva; ne, tvoj delodajalec ni tvoj »gazda«, ni tvoj lastnik. In ti nisi njegov hlapec, nisi njegova last. Ko se zgodi ta psihološki obrat pri delavcu, so vsi nadaljnji koraki veliko lažji. In prav zato iz dneva v dan oblikujemo večjo socialno mrežo informacij, ki si utira pot naprej do migrantov, beguncev in prosilcev za azil.

Kako naprej? Tako kot zdaj; od bitke do bitke. Ja, to so bitke, ki se dogajajo vsak dan. Bitke, ki se nekomu morebiti zdijo, kot da so iz nekega vzporednega sveta. In do določene mere to tudi je vzporedni svet, kjer izkoriščevalski delodajalci vsak dan ustvarjajo svoja pravila. In ravno iz tega vzporednega sveta vsak dan vlečemo migrante, begunce, prosilce za azil nazaj v normalnost. Kjer imaš glas, da poveš, da se ti dogaja krivica, in kjer je normalno, da to krivico popraviš.

Ja, Svetovalnica za migrante gre naprej. Skupaj s svojimi člani in podporniki. Pa lepe pozdrave na MDDSZEM, ki nas je s svojo ignoranco samo še bolj utrdilo v naši zagovorniški poti.