V Sloveniji živi kar 16 različnih vrst klopov, vendar je tak, ki zajeda tudi na človeku, samo gozdni klop. Človek sicer ni primarni gostitelj, saj se klopi pogosteje prehranjujejo na gozdnih prebivalcih: malih sesalcih, ptičih, plazilcih in tudi na nekoliko večjih živalih, denimo na srnjadi in jelenjadi. Klopi so se popolnoma prilagodili načinu prehranjevanja s krvjo. Njihova slina vsebuje celo snov, podobno anestetiku, da napadena žival ne začuti uboda. Njihovi ugrizi so popolnoma neboleči, težava pa nastane, kadar z njihovo slino v kri pripotujejo tudi patogeni organizmi. V Sloveniji sta najpogostejši bolezni, ki jih prenašajo klopi, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

"Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki navadno poteka v dveh fazah," pojasnjuje infektologinja dr. Petra Bogovič. Najpogosteje se kaže s povišano telesno temperaturo, glavobolom ter bolečinami v mišicah in sklepih. Tej fazi sledi tako imenovana prosta faza, v kateri se simptomi izboljšajo. Čez nekaj dni pa se po navadi začne druga faza, v kateri je prizadeto osrednje živčevje. To fazo spremljajo resnejše težave kot prvo, v skrajnem primeru lahko pride tudi do ohromitve. Za to virusno bolezen ne poznamo zdravila. Zdravimo oziroma lajšamo le simptome.

Lymska borelioza je pogostejša kot klopni meningoencefalitis in ima tudi drugačnega povzročitelja. Dr. Petra Bogovič razloži, da je to bolezen mogoče zdraviti z antibiotiki, ker gre za bakterijsko okužbo. Kadar je začetek zdravljenja takojšen, večina pacientov nima nikakršnih dolgoročnejših posledic okužbe. Včasih pa se zgodi, da pacient spregleda najpogostejši simptom bolezni, rdeč kožni izpuščaj na mestu uboda. Takrat ima tudi lymska borelioza lahko izredno neprijetne posledice.

Gozdar Jože Prah je tako rekoč po naključju odkril, da je zbolel za lymsko boreliozo. S posledicami – močno utrujenostjo, glavoboli, težavami s spominom – živi že več let. Tudi zdravljenje ni potekalo brez zapletov, saj je bila potrebna celo dolgotrajna hospitalizacija. Bolezen so mu diagnosticirali večkrat, saj prebolelost ne zagotavlja imunosti kot pri virusnih obolenjih.

Nista pa to edini bolezni, ki jih prenašajo klopi. Sogovornica razlaga, da obstajajo še nekatere precej redke bolezni, pri katerih vsako leto dokažejo le nekaj primerov. Takšna je na primer humana granulocitna anaplazmoza, ki smo jo v Sloveniji dokazali prvi v Evropi.

Za nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi, torej imamo zdravila, za druge ne. Zato je najpomembnejša preventiva izogibanje klopom, kolikor je to seveda mogoče. Pri aktivnostih v naravi priporočajo svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, pa tudi uporaba repelentov.

Takoj ko pridemo domov, opozarja dr. Bogovič, se je treba pregledati in klopa čim prej odstraniti. Dokazano je namreč, da do okužbe s klopnim meningoencefalitisom pride že pol ure po ubodu.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje Ah, ta leta! v spodnjem videu.