Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob letošnji Omanovi petinosemdesetletnici in stoti obletnici koroškega plebiscita so v Dokumentarnem programu TV Slovenija pripravili dokumentarni portret po scenariju Andreja Dobleharja in v režiji Petre Hauc.
Včasih je bila navada, da so vozniki in motoristi, torej vsi udeleženci v prometu, na več ljubljanskih križišč postavili novoletne jelke, ob katere so v znak hvaležnosti za policiste zložili darila.
Češka kinematografija slovi po toplini in humanizmu, humorju in ironiji, v ospredje postavlja malega človeka in njegov absurdni položaj v družbenem sistemu in zgodovini.
Igralec Christopher Walken je za pogovorno oddajo The Late Show povedal, da nima v lasti računalnika ali pametnega telefona.
V okviru platforme Dramina knjižnica za ranljive skupine nastaja sklop branj, ki prinaša igralske interpretacije pesmi iz ponatisa štirih znamenitih pesniških zbirk slovenske moderne.
Umrl je Ivan Marinček – Žan, mojster črno-bele fotografije, ki je kot snemalec in montažer sodeloval pri formiranju slovenske kinematografije. Star je bil 98 let.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji in verjetno tudi v Evropski uniji, deluje že 100 let. Preživelo je zaradi strasti igralcev, ki prihajajo z vseh vetrov, zaradi poguma in zvestega občinstva.
Cesar Rudolf II. je redno na italijanske dvore pošiljal enega svojih najljubših slikarjev, Hansa von Aachna, ki je tja prišel z jasno prošnjo: ogledati si je želel njihove zbirke, da bi naslikal portrete princes, potencialnih cesarjevih nevest.
Venerine figurice so nastopale v vlogi simbolov preživetja in so predstavljale ideal, ki je prazgodovinskim Evropejcem pomagal skozi obdobja stradanja in podnebnih sprememb.
Rudolf II. Habsburški je bil nenavaden vladar na čelu Svetega rimskega cesarstva med letoma 1576 in 1612, v času kulturnih sprememb v središčnem delu Evrope in vstajanja intelektualne revolucije 17. stoletja.
V Švici so nočni klub MAD, zaprt zaradi protikoronskih ukrepov, preuredili v začasni center za darovanje krvi, s čimer so oživili prazno večnadstropno skladišče, ki je bilo v predpandemskih časih polno plešočih ponočnjakov.
V okviru akcije Naprej v preteklost se v tem tednu – vse od ponedeljka do nedelje – pod skupno platformo in podnaslovom Praznični muzej s svojimi programi in dejavnostmi predstavljajo muzeji in galerije ter druge ustanove po državi.
Dragica Čadež je prejemnica letošnje nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki ji jo je prinesel "konsistenten kiparski opus, v katerem se posveča skulpturi kot odprti formi, ki gledalcu omogoča ne le gibanje ob skulpturi, temveč tudi skoznjo".
ZRC SAZU še peto leto zapored išče besedo leta. Pomemben del pri tem sestavljate vi, saj lahko sodelujete tako pri podajanju predlogov kot pri glasovanju. To se bo končalo 11. januarja, takrat bo tudi znana beseda leta 2020.
Pohodniška pot po Julijskih Alpah, poimenovana Juliana, je 330 kilometrov dolga pot. Razdeljena je na dvajset enodnevnih etap in je dobro označena, pohodnikom pa so na voljo tudi zemljevidi, vodnik in aplikacija za orientacijo.
Leta 2000 je radovljiška tovarna pletenin Almira – Alpska modna industrija razglasila stečaj. Vendar spomin nanjo ni zbledel, ostali so izdelki in bogato znanje. V muzejih občine Radovljica pa so se odločili, da letos pozornost namenijo prav Almiri.
Ko je Ljubljano prekril mrak, v katerem se je bleščal prvi sneg, smo se odpravili v središče Ljubljane. Med sprehajalce in tiste redke, ki so z maskami na obrazu čakali na papirnat kozarec kuhanega vina, in še redkejše tiste, ki so jim ga točili.
Prejemnika velike Prešernove nagrade sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so Brane Senegačnik, Lana Trotovšek, Tomi Janežič, Matjaž Ivanišin, Sandi Červek in arhitekti Budja-Jereb-Majoranc.
"Kako bit očeš poet in ti pretežko je v prsih nosit al pekel, al nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!" France Prešeren, čigar rojstni dan slavimo danes, je tako v verzih pesnitve Pevcu že davnega leta 1838 povezal bivanjsko in pesniško tematiko.
V 93. letu starosti je umrl Lado Smrekar, ki je bil galerist, učitelj in vsestranski kulturni ustvarjalec. Med drugim je osnoval Gorjupovo galerijo in Galerijo Božidar Jakac v kostanjeviškem samostanu.
Neveljaven email naslov
