Italijanska operna hiša v svoji objavi smrti nekdanje članice ansambla ni navedla vzroka smrti, so pa italijanski mediji poročali, da se je Carla Fracci že dalj časa borila z rakom.
V Scali se spominjajo "pravljičnega vzpona" hčerke voznika tramvaja, ki je pokazala "nadarjenost, trmo in marljivost, ki so ji pomagali do statusa najslavnejše baletne plesalke na svetu", kot so zapisali v izjavi za javnost. "Osupnila nas je, na konicah prstov kot Giselle, z duhom, ki še vedno polni dvorano, oder in naša srca," je izjavil direktor baleta Manuel Legris. "Občutimo globoko praznino, obenem pa nas bogati zavedanje vse njene preteklosti, ki je tudi zgodovina baleta. Privilegij je bil, da je z nami delila svojo umetnost."
Pot do umetnosti je morala poiskati sama
Carla Fracci se je leta 1936 rodila v Milanu; drugo svetovno vojno je preživela pri svojcih na deželi, saj je bila prestolnica Lombardije pogosto bombardirana. V mladih letih je tako živela kot "kmetovalka", se je spominjala v nedavnem intervjuju, in ni vedela ničesar o gledališču, kaj šele o plesu "v tistih majhnih čevljih".
Po vojni je neki znanec komentiral njeno "milino in muzikalnost" ter predlagal, naj se udeleži avdicije v Scali. Sprejeta je bila pri desetih letih; vsak dan je na vaje prihajala s tramvajem, ki ga je vozil njen oče.
Diplomirala je pri osemnajstih letih, njen debi pa je bil leta 1955 v produkciji Bellinijeve Mesečnice v režiji Luchina Viscontija, pod dirigentsko taktirko Leonarda Bernsteina in z Mario Callas v glavni vlogi. Od tam naprej se je vzpenjala hitro: že leta 1958 je imela status primabalerine. V letih, ki so sledila, je ostala osrednja plesalka Scale, a s slovesom po vsem svetu: vabili so jo v London in nato tudi v ZDA. Ljubitelji baleta so jo najbolj povezovali z vlogo Giselle, ki jo je plesala o Nurejevu, Barišniku in ob danskem zvezdniku Eriku Bruhnu. Leta 1969 je prejela nagrado revije Dance, ki je veljala za eno najvišjih priznanj v njeni stroki.
Carla Fracci je bila karizmatična tudi pred kamero: odigrala je glavni ženski vlogi v televizijski igri Verdi in v filmu Nižinski, ki ga je režiral Herbert Ross. V Italiji je vse življenje uživala zvezdniški status: redno je bila gostja pogovornih oddaj in naslovnic časopisov.
Italijanski premier Mario Draghi je pokojnico opisal kot "veliko Italijanko", češ da je bila "s svojo eleganco in umetniškim ustvarjanjem, ki je bilo sad trdega dela," v čast domovini.
Nazadnje je v Scali plesala leta 2009, v vlogi Luce v predstavi Excelsior. Januarja letos je v ustanovi vodila masterclass na temo Giselle, ki ga je opera v času zaprtja predvajala na svojih profilih na družbenih omrežjih. "Ganljivo je bilo biti spet v Scali, po toliko letih," je povedala za televizijo Sky TG24.
Direktor ustanove Dominique Meyer se plesalkine vrnitve spominja kot "nepozabnega trenutka za vse". "Vedno se je bomo spominjali s hvaležnostjo in naklonjenostjo, z mislijo na tiste zadnje skupne dneve, ko se je počutila, kot da se je vrnila domov."
Carla Fracci je bila 57 let poročena z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, ki bo septembra dopolnil 92 let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje