Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržiški grad Neuhaus, katerega najslavnejši lastnik je bil avstrijski grof Radetzky v prvi polovici 19. stoletja, so začeli energetsko obnavljati. Približno 900.000 evrov vredna investicija obsega menjavo strehe, pročelja in oken.
Na današnji dan pred devetdesetimi leti so v Logarski dolini potekale slovesnosti ob blagoslovu nove, dolgo pričakovane kapele.
Ladjo faraona Kufuja, najstarejše in največje leseno plovilo, kar jih je preživelo od časov starega Egipta, so Egipčani zdaj pazljivo preselili iz dolgoletnega domovanja ob piramidah v Gizi v ogromni novi muzej, ki ga dokončujejo v bližini.
Grčija je v teh dneh zaprla številne svoje najpomembnejše kraje, bogate s starodavno dediščino. Država se namreč spopada z rekordnim vročinskim valom in množico požarov. Akropola v Atenah je tako zaradi zaščite zaposlenih in turistov trenutno zaprta.
Začenja se 39. Festival Radovljica, ki prinaša deset koncertov z repertoarjem od 9. do 19. stoletja. Letos bo zaradi pandemičnih omejitev le en program izveden premierno, kljub vsemu pa bo na festivalu nastopilo 47 glasbenikov iz 14 držav.
Izšel je slovenski prevod knjige Kranjske alpske rastline slavnega botanika, geologa in pionirja alpinizma Baltazarja Hacqueta. Gre za naše temeljno botanično delo in eno najpomembnejših znanstvenih del 18. stoletja o tukajšnjih krajih.
6. avgusta bo minilo devetdeset let od smrti Danila Majarona, pravnika in politika, ki je med drugim zaslužen za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani.
Jesen bo v Ferraro v Italiji prinesla razstavo, posvečeno Federicu Felliniju. Režiserjevo življenje in delo bosta predstavljena skozi 120 fotografij Franca Pinne, ki je z njim pogosto sodeloval in je v objektiv ujel številne znamenite filmske prizore.
Najnovejše radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da so Inki nemara andsko trdnjavo Machu Picchu zgradili desetletja prej, kot se je menilo do zdaj. Analize so razkrile, da so najverjetneje prvič živeli tam že okoli leta 1420, ne šele po letu 1440.
Pred natanko 100 leti se je poslovil operni pevec Enrico Caruso, ki je slovel po toplem, rahlo baritonskem glasu in odlični interpretaciji vlog. Bil je tesen prijatelj skladateljev Paola Tostija in Giacoma Puccinija, ki sta napisala več del posebej zanj.
Letošnji prejemnik zlatnika poezije, pesniškega priznanja za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, je vsestranski ustvarjalec – predvsem pa pesnik z veliko začetnico – Milan Jesih.
Poletje 1931 je bilo v marsičem podobno letošnjemu. Gradilo se je v mnogo krajih po Sloveniji, še posebej v Ljubljani, ki je bila videti kot veliko gradbišče.
Poleti 1931 so pri gradnji nove stanovanjske hiše v središču Ljubljane odkrili ostanke obzidja rimske Emone.
Prispevek z zanimivim naslovom "Potres neznano kje" je prinašal vest o močnem potresu, ki se je dogodil nekje med južno Afriko in osrednjo Azijo ali pa celo na Japonskem.
"Dediščina vse bolj predstavlja del rešitve, in ne le problema," je poudarila Saša Dobričić z Univerze v Novi Gorici na tretjem posvetu, ki je bil osredinjen na dediščinsko znanost kot instrument povezovanja med vedami.
V današnjem sprehodu v leto 1931 si bomo ogledali, kako so v časopisju opisovali lepote mariborskega mestnega parka ter nekaj težav z neubogljivimi obiskovalci, s katerimi se je spoprijemal čuvaj mestnega parka.
Po enoletnem premoru zaradi pandemije se letos vrača festival glasbenega gledališča Richarda Wagnerja, ki že 145 let zaznamuje nemško mesto Bayreuth. Tokratno dogajanje v nedeljo odpira Leteči Holandec, znamenita opera o ladji duhov.
Pod gladino beneške lagune se morda skrivajo ostanki rimske ceste. Raziskovalci so s sonarjem odkrili arheološke ostanke na morskem dnu ob kanalu Treporti, vzhodno od osrednjega dela Benetk, za katere je doslej veljalo, da so bile zgrajene v 'pustinji'.
Današnji prispevek nas bo popeljal v leto 1931, ko velik del današnje Slovenije še ni imel električne energije. Izgradnja daljnovoda Velenje–Črnuče je bila zato še toliko pomembnejša.
"V Betnavskem ribniku se godijo čuda." S temi besedami se je začela precej nenavadna vest, objavljena v časopisu Slovenec, 15. julija 1931.
Neveljaven email naslov
