Osrednja misel ustvarjanja Stanka Kristla je vloga arhitekture pri razvoju človeka in družbe. To vodilo velja za njegovo večplastno arhitekturno ustvarjanje v vseh merilih – od regulacije mest do patenta stropa in oblikovanja knjige, kompleksnih bolnišnic ter raznolikih bivalnih prostorov in spomenikov.

Ni dobre arhitekture brez sociologije in psihologije
Raziskovalno-oblikovalski pristop enega najvidnejših slovenskih arhitektov posledično izrazito zaznamuje osredotočenje na človeka in njegovo doživljanje prostora. Kristl namreč v svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno poudarja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora.

Sorodna novica Stanko Kristl: arhitektu so nekoč zaupali in zato so bili veliki projekti možni

Prilagajanje merilu posameznega uporabnika, otroka ali odraslega, bolnega ali zdravega, mladega ali starejšega, izkazuje popolno predanost ideji humanega v arhitekturi, so ob Kristlovem častitljivem jubileju zapisali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Arhitektura, ki neredko vznemirja
Poleg v uvodu omenjenih objektov med njegova izjemna dela med drugim sodijo še stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici, atrijske hiše na Borsetovi ulici in vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani ter trgovsko-stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju. Kot so še zapisali v muzeju, so njegova dela ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost in tako je še danes.

Bogat arhitektov opus je dokaz, da arhitektura ni in ne sme biti zreducirana zgolj na zadovoljevanje potreb, na servis naročnikom in gradbeni industriji, ampak je zanj arhitektura mišljenje, intelektualno raziskovanje. V svojih projektih se nenehno preizprašuje o bistvu osnovnih arhitekturnih programov, kot so stanovanje, šola, vrtec, bolnišnica, enodružinska hiša, in jih vedno znova poskuša redefinirati.

Tudi realizacija bolnišnic v tujini
Stanko Kristl se je rodil 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. V naslednjih letih je deloval kot svobodni arhitekt, bil je vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tujini.

Leta 1980 je začel poučevati na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 do leta 2007 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Leta 2011 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Sorodna novica Arhitekt Stanko Kristl, prejemnik srebrnega reda za zasluge: "Arhitekturi na Slovenskem v prihodnosti kaže slabo"

Nagrade, priznanja, nazivi ...
Stanko Kristl je za svoje delo prejel številne nagrade, nazadnje so ga lani ovenčali s platinastim svinčnikom, najvišjim priznanjem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Pred tem je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada in šest let pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Leta 1976 sta sledili še Župančičeva nagrada in leta 2020 še Župančičeva nagrada za življenjsko delo. V letu 2006 so mu podelili Plečnikovo nagrado in leta 2018 srebrni red za zasluge RS. Od leta 2020 je tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.