Kanadska avtorica Rosemary Sullivan je knjigo napisala na podlagi novih izsledkov, do katerih je skozi šest let raziskav prišla ekipa forenzičnih izvedencev pod vodstvom upokojenega FBI-jevca Vinceja Pankokeja.
Vendar se je že 24 ur po objavi knjige oglasilo več zgodovinarjev in raziskovalcev, ki so izrazili dvome o osrednji teoriji. Ta namreč trdi, da je judovski notar Arnold van den Bergh izdal lokacijo skrivališča družine Frank.
Dvom v dokaze, na katerih temeljijo trditve
Glede na navedbe v knjigi naj bi Van den Bergh, ki je bil član amsterdamskega Judovskega odbora, oblastem predal naslove lokacij, na katerih so se skrivali Judje, med drugim tudi družina Ane Frank. Kritiki so izrecno podvomili v dokaze, ki bi naj podprli trditev, da bi Van den Bergh kot član tega upravnega telesa, ki so ga v času vojne ukazali ustanoviti Nemci, imel dostop do naslovov skrivališč. Van den Bergh je sicer umrl leta 1950 za posledicami raka grla.
Knjiga namiguje, da bi naj Van den Bergh, ki je deloval kot notar pri prisilni prodaji dragocenih umetniških del uglednim nacistom - med drugim Hermannu Göringu -, naslove judovskih skrivališč verjetno uporabil kot "življenjsko zavarovanje" zase in za svojo družino. Ne on ne njegova hči nista bila nikoli deportirana v koncentracijsko taborišče.
Začasna ustavitev tiskarskih strojev
Delo Rosemary Sullivan, ki je v angleščini izšlo pod naslovom The Betrayal of Anne Frank, je prispelo na prodajne police 18. januarja letos. Izid je pospremilo precej pompa, poleg objav v mnogih medijih po svetu je televizija CBS po knjižni predlogi posnela tudi dokumentarec.
Nizozemska založba Ambo Anthos se je po pisanju The Guardiana zdaj opravičila za objavo knjige in sporočila, da bo začasno prekinila tiskanje nadaljnjih izvodov, vse dokler ne bo opravljenega več raziskovalnega dela glede osrednjih trditev, objavljenih v knjigi. Sporočili so še, da so zdaj mnenja, da so podlegli "zanosu" in da bi morali zavzeti bolj "kritično" stališče. Zapisali so še, da je ameriški založnik HarperCollins, ki je kupil pravice za izdajo v angleškem jeziku, "določil vsebino (knjige)".
Pieter van Twisk, ki je bil del raziskovalne skupine med nastajanjem knjige, pa je sporočil, da so bile trditve v njej objavljene z ustreznimi opombami in da ga je izjava založnika zmedla.
Zgolj oče je preživel holokavst
Leta 1929 rojena Ana Frank se je z očetom Ottom, mamo Edith in sestro Margot dve leti skrivala v prizidku nad skladiščem neposredno ob kanalu v amsterdamski četrti Joordan. Oblasti so jih odkrile 4. avgusta 1944.
Ano so najprej poslali v prehodno taborišče Westerbork, od tam v Auschwitz in na koncu v Bergen-Belsen, kjer je leta 1945 pri starosti 15 let umrla za tifusom. Iz taborišče se je živ vrnil le oče, ki je nato leta 1947 objavil dnevnik pokojne hčerke. Knjiga je bila prevedena v več kot 55 svetovnih jezikov. Otto Frank je umrl leta 1980.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje