desne populistične stranke v parlamentu? V teoriji recept za hitro večerno uspavanje, v praksi pa je Borgen postala svetovna uspešnica in ena bolj vznemirljivih nadaljevank ta hip.
V nedeljo bo na TV Slovenija na sporedu zadnji del druge sezone, na Danskem pa so s tretjo sezono serijo sklenili marca lani. Tri sezone, 30 delov.

Skandinavci svojih uspešnic ne vlečejo. The Killing (Forbrydelsen) je imela prav tako tri sezone, prav toliko naj bi jih načrtovali za Most (Broen). Vse omenjene serije so kljub jezikovni pregradi krepko presegle skandinavske meje, navdušile gledalce po vsem svetu, Američani in Britanci pa že hitijo delati svoje različice.

Borgen (Oblast) je serija, ki je dala do zdaj verjetno najboljši in najbolj celoviti vpogled v zapleteni politični ustroj in hkrati prikazala vse umazane plati politike, mučno sklepanje kompromisov, pokvarjenost, pa tudi človeškost politikov. Politiki priznavajo, da serijo redno spremljajo - tudi Alenka Bratušek, ki jo radi vidimo kot "slovensko Birgitte Nyborg", in danska premierka Helle Thorning-Schmidt, ki odkrito pravi, da se trudi serije ne spremljati prepogosto, da lik Nyborgove ne bi preveč vplival na njene politične odločitve.
In ne, Birgitte Nyborg (izvrstna Sidse Babett Knudsen) ni bila napisana po Thorning-Schmidtovi, saj je ta prišla na oblast precej po predvajanju prve epizode Borgna. "Če kaj, potem življenje posnema umetnost," je povedala premierka za Guardian.
Ženska na vrhu
Borgen se vrti okoli karizmatične političarke, ki nepričakovano postane prva ženska na premierskem stolčku Danske. A življenje na vrhu (oz. v vladni palači Christiansborg) je vse prej kot lagodno. Nyborgova se v nadaljevanju serije krčevito trudi ohraniti koalicijo, pri tem pa mora pogosto sklepati nevšečne kompromise, se dobrikati svojim političnim sovražnikom in dokazati, da je tudi ženska sposobna udariti po mizi. Večkrat.
Politična oblast pa terja visoko ceno v Birgittinem družinskem življenju, tako da na začetku druge sezone najprej razpade njen zakon, ob koncu sezone pa se spopada s hudo hčerkino boleznijo.

In Sidse Babett Knudsen, ki je bila sicer do Borgna bolj znana kot zverzirana komedijantka, uspe izjemno predstaviti dvojnost Nyborgove: za javnost močna, sposobna in samozavestna političarka, za zaprtimi vrati svoje pisarne pa ranljiva in pogosto popolnoma nemočna. Televizijska danska premierka je politična idealistka, a je tudi pragmatična in se ne boji občasno boksniti pod pasom. A se drži skupaj - pa čeprav skrb vzbujajoče pogosto zliva vase zdaj jäger, zdaj džin.
Birgitte Nyborg kot žena in mati pa malce hitreje kapitulira kot Birgitte Nyborg premierka in od frustracij joka, kriči, kolne in celo pljuva - ali pa sprošča napetosti en večer s svojim šoferjem - in ga naslednje jutro nonšalantno odpusti.
Politika in mediji
Tu so še stranski liki, ki jih ustvarjalec serije Adam Price spiše tako meseno, da predstavljajo ključen del Borgna - Birgittin medijski svetovalec, "spin doktor" Kasper Juul (Pilou Asbæk), ki je karizmatičen, inteligenten, a čustveno popolnoma razvrvan in nestabilen, ambiciozna televizijska poročevalka Katrine Fønsmark (Birgitte Hjort Sørensen), ki je s Kasparjem v precej nemirni zvezi ...
Potem sta tu še Katrinin urednik (Søren Malling) in njena starejša, bolj izkušena sodelavka Hanne Holm (Benedikte Hansen), nekdanja alkoholičarka, in Katrinin nekdanji, pokvarjeni in senzacionalistični urednik Michael Laugesen (Peter Mygind) - vsi bistveni za oblikovanje drugega integralnega pola vsakega političnega ustroja - medijske scene.

Borgen te v vsaki, uro dolgi epizodi posrka v svet, za katerega vsi mislimo, da ga poznamo, pa je v resnici ozadja precej več, kot si mislimo. "Zakaj se je svet zagledal v Borgen?" so se v podrobni analizi nedavno spraševali v Telegraphu, ki so vsako epizodo podrobno razčlenili in nazadnje na vprašanje odgovorili z več vprašanji - "Zakaj je vsaka danska serija videti tako sveža?", "Kako je mogoče duhamorno politiko prikazati tako zanimivo?", "Kako hudiča je Borgen lahko tako dobra - in zakaj Britanci nikdar ne bomo mogli posneti česa podobnega?"
Svetovna uspešnica
Adam Price, ki se je pred Borgnom ukvarjal s kuharskimi oddajami, priznava, da je bila danska TV-hiša DR sprva precej nejeverna do premise serije, a je sam vztrajal, da si želi ustvariti serijo, ki ne bo temeljila na nasilju in truplih, kot je bila njegova zadnja, ampak na moči argumenta.
"Mislim, da sem jih na koncu pridobil z dobrikanjem njihovim temnim, javni službi zavezanim srcem - 'Zamislite si, če bi posneli serijo, ki bi dejansko vzbudila zanimanje za politiko in bila hkrati zabavna ...' Ugriznili so v vabo," razlaga za Telegraph Price, ki priznava, da sta prav Borgen in Most največji reklami za Dansko danes.

Borgen predvajajo v več kot 70 državah in neverjetno je, kako se v seriji s tako specifično tematiko najdejo tako različni segmenti občinstva - politiki, karieristke, mame, ki usklajujejo družino z delom, novinarji, ki jih gonja za kliki žene na sam rob dostojnega ...
Borgen podaja univerzalno temo, ki bi jo, navsezadnje, lahko posneli tudi pri nas - pa je ne bomo. Britanci so ugotavljali, da je še sami ne morejo posneti, ker so Britanci preprosto preveč cinični, da bi politike lahko videli v človeški luči. Pri nas je morda večji problem, da še vedno ne znamo ustvarjati mesenih likov.