Henrik Neubauer, ki spada v slovenski baletni umetnosti in izobraževanju s tega področja v sam vrh kulturnega ustvarjanja, se je rodil na Golniku, čemur so sledili težki vojni časi z obiskovanjem realne gimnazije v Ljubljani. Leta 1953 je diplomiral iz medicine in na Srednji baletni šoli v Ljubljani.
V koreografiji se je izpopolnjeval v Moskvi in New Yorku. Že med študijem je bil član in solist ljubljanske Opere. Med letoma 1960 in 1972 je vodil baletni ansambel SNG Opere, nato pa je bil do leta 1982 direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana.
Tudi pedagog in teoretik
Nekaj let je vodil tudi Opero in balet Maribor, predaval operno igro na akademiji v Ljubljani, ves čas pa je tudi pisal. Je pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji in prav njemu gre zahvala za prvi celoviti pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti Slovencev.
Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji, sicer pa njegova publicistična dejavnost obsega področji plesne in operne umetnosti. Je avtor več kot 20 knjig in več kot 500 člankov s področja opere in baleta.
Na glasbo slovenskih skladateljev je koreografiral več izvirnih baletov, med drugim Pomladno srečanje Bojana Adamiča, Iluzije Slavka Osterca in Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča, kot tudi vrsto del tujih skladateljev.
Prejel je številne nagrade, leta 2009 ga je nekdanji predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje