"Da oblikuješ smuči, ni treba znati smučati," pravi kreativni direktor agencije Gigodesign Luka Stepan. "Če si po srcu pravi oblikovalec, najdeš neko skupino, ki ima znanje s področja, ki se ga lotevaš, in se od te skupine poskusiš čim več naučiti. Logično je, da nisi najboljši v vsem," doda sogovornik, ki je pred petimi leti magistriral na prestižni oblikovalski šoli Royal College of Art v Londonu.

Oblikovalski kolektiv – v katerem je 20 produktnih, grafičnih in digitalnih oblikovalcev ter programerjev in strokovnjakov za tržne znamke – je zasnoval in oblikoval tudi večkrat nagrajeno jadrnico Seascape 27, celostno prenovo celotne linije počitniških prikolic Adria Mobil in stol z integriranim zvočnim sistemom Beatnik. Poleg celostnih grafičnih podob za različna podjetja razvijajo tudi svoje blagovne znamke, kot sta 'Sitty', večnamenski cestni stebriček, in 'Leis', leseni magnetni kuhinjski pribor.

Oblikovalska agencija Gigodesign je kot pobudnik in partner Kompetenčnega centra za design management, ki podjetjem pomaga uporabljati oblikovanost za izboljšanje poslovnih rezultatov, in soustanovitelji oblikovalskega pospeševalnika DesignForward, s katerim so aktivno posegli v mednarodno areno star-upske kulture, prejela tudi nagrado Trend 2014.

Najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu red dot so letos prejele Elanove smuči Amphibio 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion, ki ste jih v Gigodesignu razvili skupaj z naročnikovo razvojno skupino. Kakšne so lastnosti teh smuči?
To sta dve zelo različni smučki. SLX je tekmovalna smučka za navadne smrtnike, ki si želijo hitrih slalomskih zavojev. Amphibio pa je bolj vsestranska smučka. Število '16' na smučki pomeni, da je v družini Amphibio najmočnejša smučka za najboljše amaterske smučarje. Oznaka 'Ti 2' pa označuje konstrukcijo, ki je z dvema ojačitvama iz titana hkrati lahka in izjemno trdna.

Zanimiv je tudi nagrajeni smučarski Delight set, z najlažjo žensko smučko na svetu in smučarskim čevljem z vstavljenim gretjem, ki je nastal v sodelovanju z Alpino.
Gretje v smučarskem čevlju ni novost, je bilo pa do zdaj zasnovano relativno okorno. Tisti, ki so razvijali prvo generacijo gretja, so to naredili dosti na prvo žogo. Ti sistemi so namreč stalno greli stopalo, pa če je bilo to potrebno ali ne. Alpina je to razvila na način, da so grelne enote tam, kjer je stopalo najbolj občutljivo na mraz. Takrat, ko smučar začuti hlad, s pritiskom na gumb sproži gretje. To pa traja le toliko časa, da izboljša udobje in ne celoten čas smučanja. Ravno zato na smučarskem čevlju ni več nerodno velike baterije, saj so te vstavljene v mehki del čevlja. Zanimivost je tudi ta, da lahko baterije napolniš v avtomobilu kar prek priključka za cigarete.

Kako pa ste razvili najlažje ženske smuči na svetu?
Ideja, da bi se podali v projekt najlažje, a še vedno kakovostne smučke, je prišla iz Elana. Ko oblikuješ smučko, imaš v mislih, da je to orodje, ki človeku omogoča zabavo na snegu. Pogosto se namreč pozabi, da rekreativnemu smučarju niso toliko pomembne lastnosti smuči, ampak njihova uporabnost. Ena družina ima lahko na smučišču od štiri do pet parov smuči, zato mora biti rokovanje z njimi, ko niso na nogah, enostavno. Mnogi se zato ne odločijo za smučanje, saj se jim zdi oprema preokorna – predvsem pri prihodu na smučišče in odhodu z njega.

Projekti Gigodesigna imajo širok razpon od magnetnega lesenega pribora do jadrnice, od zložljivega kolesa Bigfish do celostne prenove počitniških prikolic. Si kakšnemu naročniku upate reči ne, saj se ne počutite dovolj kompetentne?
Po navadi rečemo 'ne' tistim, ki pridejo do nas samo po "lepo obliko". Če nam jih torej ne uspe prepričati, da je dizajn več – da mora biti vgrajen že od začetka razvoja projekta, saj lahko bistveno izboljša ne le videz, ampak tudi funkcionalnost izdelka, optimizira stroške, čas izdelave, s tem poveča dodano vrednost ... Seveda je vsak projekt izziv in skoraj neodgovorno bi bilo, če bi ignorantsko rekli 'ne', vsaj dokler ne dobiš celovitega mnenja tudi na svoji strani.

Soustanovitelj Gigodesigna Miha Klinar rad poudarja, "da se marketing začne pri razvoju proizvoda in ne pri promociji".
Dober primer sta zgodbi Samsunga in Appla, kjer Samsung veliko več sredstev nameni za promocijo in manj v razvoj, Apple pa ravno obratno. Manj kot imaš konkurenčen proizvod, več boš posledično vložil v njegovo promocijo. V določenih primerih je del razvoja lahko že javen, saj s tem lahko že črpaš povratne informacije s potencialnega trga. Ne deluje pa tak način pri vseh projektih. Bojazen pred kopiranjem je včasih odveč, saj ti ravno prva prisotnost daje časovno prednost. Tržno zanimive projekte pa se bo vedno kopiralo.

Kavna skodelica v obliki kozjega roga Goat Mug ima že svojo kitajsko kopijo, pa ga sploh še ni na tržišču!
To so takšni absurdi. Od kolega iz Anglije sem slišal, da so našli kopijo lastnega projekta, ki je bil boljše kakovosti kot izvirna zammisel.

Prav poseben projekt je Gigodesign izvedel s podjetjem Donar. Beatnik je prvi stol z vgrajenim zvočnim sistemom tehnologije Apple AirPlay. Je Matej Feguš do vas prišel z idejo, ki je ni znal izpeljati, ali je bila zgodba drugačna?
Z Matejem se poznamo že dolgo, saj je njegovo podjetje v sosednji ulici in smo v preteklosti že sodelovali. To pa je bil prvi projekt, pri katerem smo sodelovali pri razvoju izdelka. Do nas je prišel s prototipom, ki je bil zelo drugačen, bolj okrogel. Na začetku smo se pogovarjali, kaj bi se dalo narediti z minimalnimi popravki, da bo zadeva stala. No, in potem smo mi vse obrnili na glavo in nastal je Beatnik.

Aha, kaj vse ste obrnili na glavo?
Hitro smo ugotovili, da bistvo ni v samem stolu, ampak v poslušanju, torej zasebnosti prostora. To mu omogočajo velike stranice oziroma naslonjalo, ki uporabnika loči od preostalega okolja. V zadnjem desetletju so bili priljubljeni odprti delovni prostori, s tem pa se je porazgubila možnost zasebnosti: ni več prostorov, v katere se umakneš ob, npr. kakšnem bolj zasebnem klicu, konferenci po skypu ipd. Oblika stola torej ustvarja prostor znotraj prostora s tehnologijo, ki omogoča najboljšo izkušnjo zvoka. Bistvo Beatnika torej ni le stol, ampak zvok.

Veliko projektov Gigodesigna je bilo nagrajenih, tudi večkrat. Ali podjetju s tem raste cena ali gre bolj za samopriznanje, da delate konsistentno in ste sposobno vzdrževati določeno raven kakovosti?
Na določenih trgih te nagrade kupci naročnikov prepoznajo kot dodano vrednost izdelka in kot zagotovilo za kakovost, zato se laže odločijo za nakup. Ne bom rekel, da nagrade ni fajn dobiti, še posebej zato, ker je red dot cehovska nagrada. Zagotovo pa pomenijo tudi potrdilo konsistence projektov.

Koliko projektov na leto izvedete?
Ravno zadnjič smo šteli, da je bilo v zgodovini studia, torej od leta 2000, več kot 350 projektov. To je torej več kot 20 na leto.

Imate v Sloveniji konkurenco?
V tem istem štetju smo ugotovili, da smo med večjimi v regiji. V okolici so najbližji primerljivi studii v Gradcu v Avstriji in v Italiji okoli Milana.

In kaj zanimivega ste še ugotovili v tem štetju?
(smeh) Videli smo, da smo v nekaterih stvareh primerljivi s tujino, specifični pa smo v nespecializiranosti. Naš trg je namreč premajhen, da bi se lahko oblikovalski studio specializiral točno v določeno industrijo. Nekateri bi nam posplošitev šteli kot minus, a ravno zaradi tega imamo svež pogled.

Kakšne projekte imate trenutno na mizi?
Bolj po naklučju se je v zadnjih nekaj letih v studiu znašlo kar nekaj medicinskih projektov, ki pa vsi na zelo inovativen način pristopajo k problematiki. Ta inovativnost prihaja predvsem iz premikov, ki se dogajajo na področu mobilnih tehnologij, zabavne elektronike, in le-to vgrajujejo v relativno konservativen trg medicinskih naprav. Današnja medicina je zelo konservativna, na strani uporabnika pa se stvari spreminjajo zelo hitro in v zelo pozitivno smer.

Imate v mislih digitalizacijo?
Ena stvar je seveda elektronska datoteka, pa tudi same naprave – obstoječe so drage in kar pregovorno težke za uporabo. S podjetjem MESI, ki se ukvarja z razvojem medicinskih naprav, smo razvili sistem za primarne in sekundarne ambulantne zdravnike, v katerem sta, recimo, merilec krvnega tlaka ali EKG-modul, ki ga upravljaš prek tablice. Module in meritve, ki jih opravlja, torej program za merjenje, lahko zdravnik po potrebi dokupuje in nadgrajuje – odvisno od potreb ambulante. S tem se drastično zniža vstopni prag nakupa, da ne govorim o avtomatiziranosti rezultatov meritev z elektronsko datoteko. Projekt je bil ravno predstavljen v Barceloni na konferenci Health 2.0, novembra pa bo uradno predstavljen na medicinskem sejmu Medica v Hannovru.

Med drugim ste naredili tudi celostno grafično podobo za Državni zbor in Javno upravo RS. Če imam pravi podatek, ste državi z novo podobo prihranili 400.000 evrov na leto?
Številka, ki jo navajate, je bila ocena možnega prihranka ob zamenjavi obstoječega sistema s tem, ki smo ga predlagali, in je bila del projekta. Ta projekt tudi veliko pokaže, kako razmišljamo. To je bilo ravno v času zategovanja pasu. Pred tem projektom je imelo vsako ministrstvo in vsak oddelek svojo grafično podobo, vse se je tiskalo vnaprej in za vsakega posebej. Del projekta je bil torej vizualni rezultat in postavitev digitalne knjižnice, ki jo je dovolj preprosto uporabljati, da lahko predloge za dokumente zaposleni v javni upravi natisnejo sami. Pisemska ovojnica z dvema prozornima okencema na primer omogoča, da vizualnao identiteto prevzame izpis na dopisnem listu, tiskanje kuvert tako ni več potrebno. Celotna javna uprava ima tako le eno ovojnico. Zgradiš torej digitalno infrastrukturo z enostavnimi orodji, ki jih lahko končni uporabniki uporabljajo sami, brez pomoči oblikovalca.

Po svetovni krizi je manj naročnikov, ki pa so sicer bolj zvesti. Ste se vi na nove razmere na trgu prilagodili tako, da ste začeli razvijati lastne blagovne znamke, kot so: Sitty, Leis in Froc?
Niti ne, to so bile večne želje. Leis in Sitty sta naši blagovni znamki, pri Frocu pa smo solastniki. Na drugi strani imamo nabor GIGODESIGNED^TM, v katerega med drugim sodi tudi Seascape 27. V to kategorijo uvrstimo projekte, za katere menimo, da se pri njih ni izrazila le njihova estetika, ampak so imeli tudi poslovni uspeh. Da je torej izdelek ali projekt spodbudil večjo prodajo, višjo ceno, več zanimanja. Da so to presežki našega procesa kot posledica dobrega sodelovanja z naročnikom.

V to kategorijo ste uvrstili tudi Donar oziroma zvočni stol Beatnik.
Da.

GIGODESIGNED^TM je torej neke vrste oznaka za zaupanja vredno blagovno znamko?
Točno to.

Na drugi strani pa projekt Oivo, USB-polnilec za pametne telefone, na Kickstarterju ni dosegel zastavljenega cilja …
… pravzaprav smo kampanjo predčasno ukinili. Zagotovo so bile narejene kake napake, ki so se na koncu seštevale. Nekje na sredini projekta je sicer kazalo, da bi dosegli zadani cilj, ki pa bi bil prenizek za zagon proizvodnje. Oivo je bil Marinov projekt (op. p. Marin Medak je prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantik), ki je ocenil, da zagona proizvodnje ne more financirati sam. In to odločitev spoštujem. Najslabše bi bilo, da bi dosegli zastavljeni cilj, izvedli bi ga tudi PR-ovsko, a bi se pri naslednjem koraku opekli.