"Ko sem sicer gledal včeraj časopise, kaj vse sem izjavil, je tam toliko globokih misli, da mi ni ostala nobena več. Ne pričakujte preveč. Najprej bi vam rad čestital, vsem nagrajencem, predvsem vam g. Petrić. Moral bi se zahvaliti tudi tistim, ki so me predlagali, nekateri tudi dvakrat. Med njimi je bil tudi moj prijatelj, ki je zapisal: če je lahko Dario Fo dobil Nobelovo nagrado, potem lahko tudi Partljič dobi Prešernovo nagrado," je dejal pisatelj in komediograf Tone Partljič, ki je poleg skladatelja in umetniškega vodje Iva Petrića letošnji prejemnik Prešernove nagrade.

Obregnil se je tudi ob aktualno dogajanje. "Moram povedati, da moramo biti tudi pisatelji nenehno budni in v stalni pripravljenosti, lahko pride navdih, pa bi ga zamudil in bi šel mimo tebe. Kaj bi bilo, če Prešeren ne bi bil pozoren v trnovski cerkvi ... nikoli ne bi zagledal Julije in potem ne bi bilo ne Sonetnega venca ne Ljubezenskih sonetov."

Kot je dejal, je zelo vesel, da je dobil "nagrado za vse tiste komediografe, ki smo jih prehitro pozabili, in tiste kolege okoli njega, ki pišejo". "Ampak jaz sem prvi in se mi zdi, kot da sem nas spravil v prvo literarno ligo."

Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

Bogataj: Nagrad ni nikoli preveč
"Posameznik je v sodobnem življenju postal pogosto razvrednoten in zapostavljen, kot del kapitalsko vodljive množice, kjer se postopno zmanjšujejo možnosti za ustvarjalnost in kreativnost. Pa vendar so posamezniki, ki kljub vsemu presegajo povprečja. Še več, s svojimi ustvarjanji v težkih razmerah lahko dajejo množici, katere del so, nekaj upanja in spodbud," je v svojem uvodnem govoru dejal Janez Bogataj, predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad. Kot je poudaril, čedalje več mladih, tudi kulturnih ustvarjalcev, odhaja v tujino, kjer jih sprejemajo in jim omogočajo delo.

"Popolnoma brezpredmetno je govorjenje, da vsako leto podeljujemo veliko nagrad na različnih kulturnih področjih. Nagrad je veliko, a nikoli preveč, saj z njimi tako država kot družba priznavata in potrjujeta pomen ustvarjalnih posameznikov in njihovo poslanstvo." Obregnil se je tudi ob nenehno varčevanje. "Zategniti moramo drugje in pri tistih, ki se jih ne dotaknejo humana sporočila kulturnih ustvarjalcev oz. so podobni tistim, ki so podobni klavrnim junakom v zgodbah kriminalnih nadaljevank, ki so postale žal tudi v Sloveniji del naše splošne medijske pedagogike ali stalnega resničnostnega šova."

Letošnja 70. podelitev nagrad je nastala po zamisli režiserja Mareta Bulca, ki jo povezuje z rdečo nitjo svetovljanske sporočilnosti sedme kitice Zdravljice, na oder pa je povabila tako v Sloveniji rojene umetnike kot tiste, ki prihajajo od drugod. Svetovljansko sporočilo verzov sedme kitice Prešernove Zdravljice so podčrtale večkratne izvedbe v več jezikih. V to so se spletla sporočila letošnjih nagrajencev, katerih delo in misli so približali njihovi videoportreti.

Umetniški program proslave so poleg v Sloveniji rojenih ustvarjalcev, predvsem gre za glasbenike, soustvarjali tudi tisti, ki v Sloveniji živijo, a so k nam prišli od drugod. Na oder so med drugim stopili Damir Avdić, Irena Preda, Ali R Taha, Nagisa Moritoki, Chris Eckman, Katinka Dimkaroska, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova ter igralka Pia Zemljič, ki je deklamirala celotno Zdravljico. S tem so želeli na ministrstvu za kulturo poudariti, da so vsi vitalen del naše umetniške scene in so "lakmusov papir naše večkulturne odprtosti in tolerantnosti".