Elizabeth Holmes je svoje podjetje Theranos, ki se ukvarja s hitrimi krvnimi testi, za katere potrebujejo le nekaj kapljic krvi in ne cele epruvete (Holmesova se je od nekdaj bala igel in odvzemanja krvi), ustanovila leta 2003, ko ji je bilo komaj 19 let, in se z njim naglo zavihtela v elitni klub milijarderjev.

Še letos so Theranos ocenjevali na 9 milijard dolarjev, Holmesova pa je veljala za najmlajšo milijarderko, ki si je bogastvo ustvarila sama in torej ni bilo podedovano.

V Washingtonu rojena Holmesova je študij kemičnega inženirstva na elitnem Stanfordu opustila in v Palo Altu ustanovila Theranos, ki je obljubljal revolucijo trga krvnih preiskav. Ustanovitelji podjetja so zbrali 700 milijonov dolarjev od vlagateljev, podjetje pa tudi na krilih dobrega piarja in pravljice o mladi genialki ocenili na devet milijard, še preden so kolegi s tega področja njihovo testno napravo resno preučili v svojih študijah.

Leta 2014 je imela Holmesova pod svojo domeno že 18 ameriških patentov in 66 neameriških patentov, njeno ime pa se pojavlja tudi v zvezi z več kot sto patentnimi aplikacijami, pri katerih je bila soizumiteljica.

Potem ko so na podjetje začeli leteti vse večji očitki in se je znašlo v preiskavah ameriških zveznih agencij zaradi obtožb, da so njegove preiskave nenatančne, je Forbes vrednost Theranosa ta teden znižal na 800 milijonov dolarjev. Poleg tega so se pojavile informacije, da so letni prihodki podjetja nižji od sto milijonov dolarjev.

Sesutje hiše iz kart
Elizabethina hišica iz kart se je sesula januarja, ko so zdravstveni inšpektorji odkrili, da podjetje v enem izmed svojih laboratorijev ni izpolnjevalo cele vrste zahtev za nadzor kakovosti. To je sprožilo preiskave zdravstvenih regulatorjev, Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) in zveznih preiskovalcev.

Za nameček je Theranos sam prejšnji teden priznal, da je zaradi pomislekov glede netočnosti razveljavil dve leti rezultatov naprav za krvne preiskave. Nadzorna telesa zdaj razmišljajo, da bi Holmesovi za dve leti prepovedali lastništvo laboratorijev in njihovo upravljanje, podjetje pa se spopada z dvema skupinskima tožbama.

Fiktivne milijarde
Kot so sporočili iz Forbesa, je delež Holmesove v podjetju zdaj "vreden v bistvu nič", saj imajo delničarji podjetja, ki imajo v lasti prednostne delnice, v primeru likvidacije prednost pri izplačilu pred Holmesovo, ki ima navadne delnice. Forbes podatkov o likvidaciji podjetja sicer nima, če pa bi se to vseeno zgodilo, bi preferenčni vlagatelji dobili svoj denar nazaj, preden bi Holmesova videla en sam cent.

Povedano drugače: gromozansko bogastvo mlade podjetnice je bilo, kot izpostavlja Vanity Fair, vedno zgolj bogastvo na papirju. Nikdar ni "sedela na skladovnicah gotovine ali pa iz dolgčasa metala na tisoče dolarjev iz zavihka svojega pulija".