Franz Kafka je svoje rokopise - tako objavljene kot tudi še neobjavljene - pred smrtjo leta 1924 zaupal prijatelju Maxu Brodu, kar je pospremil z navodilom, da naj jih po njegovi smrti uniči. Vendar Brod ni spoštoval pisateljeve poslednje želje in je rokopise, ko je leta 1939 pred nacisti iz Češkoslovaške emigriral v Palestino, vzel s seboj.

Svojeglava Brodova tajnica Esther Hoffe
Nato pa je Brod, ki je umrl leta 1968, z oporoko rokopise zapustil svoji tajnici Esther Hoffe z navodilom, naj jih preda hebrejski univerzi v Jeruzalemu, mestni knjižnici v Tel Avivu ali kateri drugi ustanovi v Izraelu ali tujini, piše francoska tiskovna agencija AFP. Vendar je Hoffejeva, ki je umrla leta 2007, rokopise obdržala in jih razdelila med svoji hčerki, s čimer je sprožila več pravnih sporov.

Kot še poroča AFP, je Esther Hoffe še pred smrtjo za dva milijona dolarjev prodala rokopis romana Proces, ki velja za eno najpomembnejših Kafkovih del. Dve leti po tajničini smrti se je začel proces proti njenima hčerama, v katerem je Izrael zahteval, da državi izročita zbirko rokopisov. Svojo zahtevo je izraelska stran utemeljevala s pojasnilom, da je bila takšna poslednja želja Maxa Broda.

Svojeglavi tudi tajničini dedinji
Vendar sta hčerki to odklonili z utemeljitvijo, da je Brod rokopise - njihova vrednost je ocenjena na več milijonov dolarjev - dal njuni materi in da je ta zato lahko z njimi storila, kar je želela. Družina Hoffe ima sicer rokopise shranjene v bančnih trezorjih v Izraelu in Švici, poleg Procesa je z leti zbirateljem prodala še nekaj Kafkovih rokopisov.

"Max Brod ni hotel, da se njegova zapuščina proda najboljšemu ponudniku, ampak da najde svoje mesto v literarni kulturni instituciji," pa se glasi sklep sodišča.