Na gledališko predstavo je vselej gledala kot na celostno umetnino: "Doštudirala sem arhitekturo in delala predvsem kot arhitektka. To pomeni, da določen projekt v celoti obvladaš. Na enak način sem se lotila scenografije. Mislim, da scenografija celo je neke vrste arhitektura, saj ustvarjaš prostor, v katerem se bo nekaj dogajalo. Od tega, da narediš prostor, pa ni daleč do režije, saj z oblikovanjem prostora sugeriraš, kako se je treba v njem obnašati."

Meta Hočevar se je rodila leta 1942 v Ljubljani. Leta 1965 je končala študij arhitekture na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Kot scenografka je v gledališču začela delati na začetku 70. let preteklega stoletja.

Drzen prelom s tradicijo
Svoja razmišljanja o "dramaturgiji prostora" v gledališču je objavljala v slovenskih in tujih strokovnih revijah, leta 1998 pa jih je strnila v knjigi Prostori igre. S svojimi "prostori igre", ki jih ni mogoče zaobjeti s standardnim poimenovanjem scenografija, je - kot je zapisal gledališki teoretik - "uvedla močan in očiten prelom s tradicijo. Scena ni več zgolj vizualna ilustracija teksta, scena se ne podreja več načelu, naj 'ne moti', temveč, prav nasprotno, opozarja, da sodeluje pri proizvajanju predstave."

Preprosto "gledališki človek"
Pot celostnega razumevanja gledališkega je nadgradila z oblikovanjem kostumografije in kot režiserka v več uprizoritvah v Sloveniji in tujini. V Sloveniji je veliko sodelovala z ljubljansko Dramo, v kateri je nazadnje leta 2014 režirala in zasnovala scenografijo za Senekovo Medejo. V tujini je sodelovala z gledališči v Gradcu, Kölnu, Dunaju in Moskvi. Predstavila se je na več festivalih, med drugim na dunajskih slavnostnih tednih in Mittelfestu v Čedadu. Skupno se od leta 1983 podpisuje pod režijo 26 predstav.

V kateri vlogi v gledališču se je najbolje znašla, pa Hočevarjeva nerada izpostavlja. Pove, da je preprosto "gledališki človek": "Zdi se mi zelo važno, da ne ostaneš kot človek samo pri enem poklicu, da si denimo zgolj scenograf. Biti moraš odprt, si upati in preizkušati. Prednost teatra pred arhitekturo je ta, da lahko stvari preizkusiš. Oder je laboratorij. Sceno lahko ne nazadnje zrušiš, hiša pa še kar stoji, ne glede na vse."

Težava "režiserskega teatra"
Meta Hočevar poudari, da so scena in kostumi izjemnega pomena: "Če prostor ni dober, je predstava zanič. To se vselej izkaže." Ko se namreč po njenem mnenju v Sloveniji govori o novi gledališki predstavi, sta v ospredju vselej režiser in avtor besedila, morda kateri bolj znani igralec, manj pozornosti pa je namenjene scenografu, kostumografu in drugim.

Trenutno izrazito uveljavljena predstava o "režiserskem teatru", pravi Hočevarjeva. S tem se ne strinja: "Režiser mora v resnici peljati stvari, predvsem pa mora pametno sodelovati s sodelavci, ki jih izbere. Sama sem na predavanjih na akademiji vselej govorila o uprizoritvenem konceptu, ne pa o režijskem. Zelo važno je, da je pri predstavi vse usklajeno."

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani je Meta Hočevar predavala scenografijo, bila pa je tudi dekanja. Pravi, da se je študij scenografije z bolonjskim sistemom začel spreminjati: "Preden se lotiš scenografije, moraš imeti predznanje iz likovnega sveta, po drugi strani pa moraš znati brati dramske tekste. Tudi to je pomembno. Z odprtjem druge stopnje se te stvari spreminjajo in mislim, da se bo vse skupaj razvilo."

Bogata bera nagrad
Leta 1978 je za svoje delo prejela nagrado Prešernovega sklada, natanko dvajset let pozneje pa še Prešernovo nagrado za gledališki opus. Med letoma 1975 in 2000 je prejela devet Borštnikovih nagrad, med letoma 1979 in 1989 pa pet Sterijevih nagrad. Dolgi vrsti nagrad in priznanj je nazadnje lani dodala priznanje za življenjsko delo Društva oblikovalcev Slovenije.

Vzporedno z delom v gledališču in na ljubljanskem AGRFT-ju se je Meta Hočevar po diplomi na ljubljanskem FAGG-u ter specializaciji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji posvečala tudi področju arhitekture. Za svoje projekte je v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in Avstriji prejela odkupe in nagrade.