Astronomi in strokovnjaki za vizualizacijo so združili posnetke slovite meglice Orion v vidni svetlobi, za katere je poskrbel vesoljski teleskop Hubble, ter v infrardeči svetlobi, kar je delo Spitzerja, piše v sporočilu za javnost. S pomočjo dejanskih znanstvenih podatkov, posnetkov in meritev ter nekaj "hollywoodskimi tehnikami" je Nasina ekipa ustvarila "najboljšo in najpodrobnejšo vizualizacijo te očesu prijetne meglice".
Gledalec lahko na simuliran prvoosebni način potuje skozi to ogromno območje, veliko za tisoče Osončij, in opazuje "novorojene" zvezde, žareče oblake prahu in plinov, vroče zaradi močnega sevanja zvezd, pa še mrestu podobne plinaste ovitke, ki obkrožajo protoplanetarne diske, torej prihodnja "osončja".
Dodatek infrardečih posnetkov tudi nazorno pokaže omejenost človeških oči, ki zaznavajo le droben del spektra elektromagnetnega valovanja. V konkretnem primeru človeške oči oz. detektorji vidne svetlobe zaznavajo material z več tisoč stopinjami Celzija, medtem ko Spitzer najde tudi snov z nekaj sto stopinjami, ki seva precej manj.
Meglica Orion je ena najsvetlejših na večernem nebu, saj je vidna tudi brez teleskopa, in sicer kot srednja "zvezda" v ozvezdju Orion (Lovec). Nahaja se 1.350 svetlobnih let stran.
Naziv zvezdna porodnišnica je dobila tudi zato, ker je stara bora dva milijona let (Sonce jih šteje 4,6 milijarde) in je posledično ravno v obdobju vznikanja novih nebesnih svetlivk, kar znanstveniki s pridom izkoriščajo za raziskave. Na primer, kakšno je bilo Sonce pred milijardami let.
Do zdaj smo meglico videli le v 2D-fotografijah, trirazsežnostni video pa omogoča približno predstavo, kakšen je Orion v prostoru. Osrednja zvezdna kopica Trapez je s pomočjo sevanja in zvezdnih vetrov izdolbla osrednjo kotanjo, ki jo omejujejo ogromni "zidovi" mrzlega vodika, prežetega s prahom.
Seveda ne gre za natančen povzetek dejanskega stanja, mogoče je, da so se pri Nasi v marsičem zmotili. Podatki so namreč omejeni in nujno je bilo sklepanje. Toda dokler človeštvo tjakaj ne pošlje vesoljske ladje, 100-odstotne resnice ne bomo poznali in tega tudi ne bomo doživeli. 1.350 svetlobnih let oddaljenosti bi namreč najhitrejši izdelek človeških rok, Voyager, premeril v približno 27 milijonih let.
Na plano prilezejo rjave pritlikavke
V skorajda isti sapi je Nasa posredovala še nekaj drugih ugotovitev, nastalih na podlagi Hubblovih posnetkov. Druga v vrsti se prav tako nanaša na Orion. Tam je vesoljski teleskop identificiral kopico novih teles, t. i. podzvezdnih objektov. Pravzaprav je našel največjo posamično populacijo rjavih pritlikavk, torej nebesnih teles, ki so masivnejša od planetov, a ne dovolj, da bi zasijala kot zvezde.

Raziskovalci bodo ugotovitve predstavili na bližajoči se znanstveni konferenci, v sporočilu za javnost pa piše, da so našli 17 novih rjavih pritlikavk, večinoma v paru z rdečimi pritlikavki (slednje so že prave zvezde); en par samo iz rjavih pritlikavk in eno rjavko v kombinaciji s planetom. Nadalje so zaznali tri gigantske planete; dva od njih krožita drug okoli drugega in nista povezana z nobeno zvezdo, sta torej osirotela vandrovca. Raziskava se nanaša na drugo fotografijo desno v galeriji.
Arheologija središča Galaksije
In še tretji sveži Hubblov prispevek. Astronomi so preučili devet let posnetkov središča galaksije; natančneje, izseka pri središču, kjer domujejo desettisoči prastarih zvezd. To je osrednja izboklina Galaksije Rimske ceste, domnevno najstarejši del, kjer se zbirajo zvezde pri osrednji črni luknji že od nastanka meglenice.

Do zdaj je prevladovalo prepričanje, da gre za dokaj mirno območje, piše v sporočilu za javnost, raziskava pa razkriva precej bolj mrgoleče in dinamično dogajanje, kjer zvezde precej različnih starosti brzijo naokoli z različnimi hitrostimi. Našli so vzorec: stare zvezde, bogate s težjimi elementi, se gibljejo manj kaotično, a obenem okoli središča galaksije (kjer se skriva supermasivna črna luknja) krožijo hitreje od mlajših.
Kako pa bi bilo videti, če bi se človek postavil na zorno točko središča Galaksije in zrl naokoli. To ponazarja drugi objavljeni video, nastal na podlagi podatkov Nasinega teleskopa, tokrat je bil "na delu" Chandra.
Video 1: Polet skozi Orion v vidni ter infrardeči svetlobi. Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu ter pri izbrani najvišji kakovosti.


Video 2: 360-stopinjska vizualizacija središča Galaksije, večinoma v rentgenski svetlobi (Chandra) ter infrardeči (drugi teleskopi). Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu in najvišji kakovosti.