Meglica Orion je Zemlji najbližja zvezdna porodnišnica. Leži 1.400 svetlobnih let stran. Celotno področje je precej turbulentno: zvezde se "rojevajo", nastajajo novi planetarni sistemi (torej nova "Osončja"), pri čemer se sproščajo velike količine energije. Tamkajšnje mlade, ogromne zvezde svojo okolico prhajo z močnim sevanjem in razpihujejo soseščino prahu in plinov; s tem pa zavirajo rast manjših "kolegic". Relativna bližina in visoka aktivnost privlačita astronome in tudi vesoljski teleskop Hubble se je že velikokrat obrnil sem.

V tokratnem poskusu je iskal planete odpadnike; torej tiste eksoplanete, ki nimajo domače zvezde in izgubljeno vandrajo naokoli. Pogosto so v obliki rjavih pritlikavk, spodletelih zvezd, ki niso zbrale dovolj materiala, da bi zasijale. Da bi jih videl, je opazovanja osredinil v infrardeči del svetlobnega spektra in pri tem prodrl precej globlje v Orionovo meglico kot sicer. Pri tem je Hubble opazil redek pojav: razdor zvezdnega sistema. 1.400 svetlobnih let stran prav zdaj razpada eno "Osončje". Pravkar se razdira en sistem zvezd in verjetnih okoliških planetov. Morda ne zveni usodno, a če bi se kaj takega zgodilo v domačem Osončju, bi bil to za človeštvo najpomembnejši dogodek v vsej zgodovini.

No, ne točno pravkar. Oddaljenost pomeni precejšen časovni zamik. Razpad se je zgodil pred slabimi 600 leti, nedolgo zatem, ko je bil na naših tleh ustoličen zadnji koroški vojvoda po obredu karantanskih knezov.

Gravitacijska rokoborba med zvezdami
Takrat sta vsaj dve zvezdi v Orionu bili boj za prevlado. Gravitacijska rokoborba je privedla do razpada, pri čemer je najmanj tri zvezde zalučalo v različne smeri. Stoletja človeštvo ni vedelo za te hitro potujoče projektile; šele v zadnjih desetletjih so odkrili dve tovrstni zvezdi.

Stara opazovanja so pokazala, da zvezdi potujeta v nasprotni smeri pri veliki hitrosti. Nenavadno vedenje je pritegnilo pozornost astronomov, ki so po analizi in rekonstrukciji ugotovili, da je bil par pred slabimi 600 leti na skoraj istem mestu - bili sta torej binarna zvezda. Le nekaj se ni izšlo. Skupna energija, ki ju poganja navzven, se ni pravilno seštela. Tako so že davno tega postavili hipotezo, da je še en, dodaten sostorilec s kraja "zločina" pobegnil neopažen.

Našli tretjega storilca
Zdaj so ga našli. "S pomočjo Hubblovega teleskopa so astronomi položili še zadnji košček sestavljanke in zašili tretjo pobeglo zvezdo," piše v sporočilu za javnost. V nizu svežih opazovanj so znotraj Oriona zaznali še eno hitro potujočo zvezdo. Tudi zanjo so začrtali pretekli itinerarij in ugotovili, da je pred 540 leti tam kot prej omenjeni par. Zdaj trojna zvezda je v regiji mladih zvezd, poimenovani Kleimann-Lowova meglica, skoraj v osrčju Oriona.

"S pomočjo Hubbla smo pridobili precej trdne dokaze, da so vse tri zvezde izgnanke iz večzvezdnega sistema," je izjavil vodja raziskave Kevin Luhman. Raziskava bo objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal Letters. "Astronomi so do zdaj našli nekaj primerov visokohitrostnih izvrženk, ki se jih da povezati z razpadlimi sistemi. V sveži trojici je novo to, da trio sestavljajo najmlajše znane izvržene zvezde. Verjetno štejejo le nekaj sto tisoč let. Glede na infrardeče posnetke so pravzaprav obkrožene z diski materiala, ki so ostali iz obdobja nastajanja," je dodal. Trojček se premika tudi do 30-krat hitreje od drugih "prebivalcev" Kleinmann-Lowove meglice.

Znanstveniki so se nekoliko poigrali z računalniškimi simulacijami. Ugotovili so, da tovrstne gravitacijske rokoborbe najbrž nastajajo v mladih zvezdnih kopicah, saj so tam zvezde dokaj gosto posejane. A do zdaj so našli zelo malo dokazov za to in gradivo je še posebej revno pri zelo mladih kopicah.

Kaj pokaže 17 let razlike
Raziskovalna ekipa je Orion opazovala v valovnih dolžinah blizu infrardeče svetlobe s pomočjo instrumenta WFC3. Posnetke je primerjala z infrardečimi opazovanji iz leta 1998 na instrumentu NICMOS. Ugotovila je, da je eden izmed virov svetlobe daleč stran. Da bi premeril takšno razdaljo, bi moral potovati s hitrostjo 210.000 kilometrov na uro, piše v Nasinem sporočilu za javnost.
Prvo zvezdo razpadlega sistema, Becklin-Neugebauer, so odkrili leta 1967. Njeno hitrost so nato s pomočjo radijskih opazovanj naračunali na 96.000 kilometrov na uro. Hitrost druge zvezde, Vir I, znaša 35.000 kilometrov na uro. Ta je vidna zgolj v radijskih valovih, saj se skriva globoko v prašnatih oblakih.

Vse tri so verjetno odletele stran zaradi igre "težnostnega biljarda", je dejal Luhman. Ko večdelni sistem razpade, pogosto najprej odleti ena članica, medtem ko se preostali dve zelo približata druga drugi in ustvarita binarno zvezdo. V vsakem primeru se pri tem sprosti toliko energije, da telesa naposled zaluča navzven, vkup z obsežnimi tokovi drugega materiala. To je mogoče videti na starejših, NICMOS-ovih fotografijah.

Večzvezdni sistemi
Osončje kot sistem z eno samo zvezdo in planeti niti ni tako pogost pojav v galaksiji. Sistemi z več zvezdami so po statističnih ocenah še pogostejši. Torej, sistem treh zvezd in planetov, kot je denimo sosednja Alfa Kentavra, je nekaj običajnega. Da bi se izognili zmedi, je treba razlikovati nekaj pojmov. Zvezdni sistem je kombinacija dveh ali več gravitacijsko povezanih zvezd. Pride lahko tudi v obliki zvezdnih kopic, kjer je na manjšem področju nakopičenih ogromno svetlečih teles. Če pa ima zvezdni sistem nase gravitacijsko vezane še planete, gre za planetarni sistem.

Mimogrede, prej omenjena Alfa Kentavra je dobila nov naziv. Po novem se večji par v trojčku, prej poimenovan Alfa Kentavra A in B, imenuje Kentaver Rigil. Tretja in najmanjša zvezda ostaja Proksima Kentavra.

V pričakovanju Webba
Skoraj pri vsaki novici o opazovanjih globokega vesolja astronomi (in poročevalci o vesolju) izražajo nestrpno pričakovanje Hubblovega naslednika, teleskopa James Webb. Ker je bilo veliko zamud, se to dogaja že več kot deset let. A naprava je bila pred meseci nazadnje sestavljena, pred kratkim je prestala test zvočnih obremenitev, ki jih bo deležna ob izstrelitvi, in zdaj na splošno napreduje kot načrtovano. Prihodnje leto - če ne bo kakšne katastrofe - se začne potovanje, ki ne bo povedalo kaj več le o meglici Orion in v njej skritih sistemih. Videli bomo dlje v oddaljenost in dlje v preteklost, kot smo kdaj koli prej.

Video: Navidezno potovanje v 1.400 svetlobnih let oddaljeni Orion