Do zdaj so astronomi planete izven Osončja odkrivali zelo daleč stran. Tako daleč, da jih najbrž prav nikoli ne bi dejansko obiskali. Zemlji najbolj podoben (znani) eksoplanet Kepler 452b se denimo nahaja 1.400 svetlobnih let stran, kar pomeni, da bi s hitrostjo sonde Voyager 1 tja prišli v 2,5 milijona let. Za primerjavo: človeštvo se je ustalilo in postavilo temelje sodobne civilizacije šele približno 10.000 let nazaj. Razdalja je enostavno prevelika, da bi si naša vrsta tam kdaj koli ustvarila drugi dom.

Bližje ne gre
Zato je toliko bolj zgodovinsko odkritje, da se Zemlji podoben planet nahaja najbližje, kar se še da. Pri najbližji sosednji zvezdi, Proksimi Kentavri. O tem se je govorilo že prejšnji teden, ko so informacije pricurljale na dan skozi nemški tednik Der Spiegel, zdaj pa jih je v sporočilu za javnost potrdil tudi Evropski južni observatorij (ESO). A vnaprej je treba poudariti, da je o svežeodkritem eksoplanetu znanih le nekaj lastnosti. Da bi lahko govorili o dejansko življenju prijaznem planetu, bo treba odkljukati še precej pogojev. Za zdaj ne kaže tako slabo.

Raziskava bo objavljena v četrtek v znanstveni publikaciji Nature, napoveduje ESO.

V območju Zlatolaske, a kar hladen
Konkretni podatki. Zunajosončni planet se imenuje Proksima b. Nahaja se 4,25 svetlobnega leta stran. Njegova masa je za ščepec večja od modrega planeta, znaša 1,3 Zemljine. Matično zvezdo, rdečo pritlikavko Proksimo Kentavro, obkroži enkrat na 11 zemeljskih dni. Ima kamnito površje (ni plinast, tako kot denimo Jupiter). Od zvezde je ravno prav oddaljen, da je segret na zmerne temperature. Ni ne pretopel ne prehladen in če ima kaj vode, je ta v tekoči obliki, so na medijski konferenci našteli predstavniki ESO-ja.

Proksima b okoli zvezde kroži zelo blizu, pri sedmih milijonih kilometrov. To je bližje kot Merkur okoli Sonca. Toda rdeča pritlikavka je relativno hladna in temna zvezda, zato je Proksima b še vedno v območju Zlatolaske, le v nekoliko hladnejšem delu. Če tekoča voda obstaja in če se planet dovolj hitro vrti, je tekoči H₂O razširjen na toplejših področjih planeta, torej v tropskih predelih.
Z vprašanjem, ali Proksima b lahko podpira ravzoj življenja, se ukvarjata dve raziskavi.

Morda se praži v sevanju, morda je "zaklenjen"
Z bližino vzniknejo težave. Človeškemu očesu vidna svetloba ter toplota sta morda primerni. A drugi deli spektra elektromagnetnega valovanja so pri takšni bližini lahko ubijalsko močni; površje Proksime b se morda kopa v intenzivnem ultravijoličnem in rentgenskem sevanju. Za zaščito bi potreboval primerno močan mehurček magnetnega polja in ustrezno sestavo atmosfere - oboje je za zdaj neznanka.

Prav tako znanstveniki ne vedo, kako se planet vrti. Pri takšni bližini se pogosto zgodi, da je gravitacijsko "zaklenjen" na zvezdo oz. da je proti njej vedno obrnjen z isto stranjo. Ob vroči zvezdi bi to lahko pomenilo, da se ena stran praži, druga pa zmrzuje. A ker je zvezda relativno mrzla, izpostavljene plati ne cmari, temveč jo sodeč po raziskavi ravno prav ogreva za prisotnost tekoče vode.

Z vsemi seštetimi dejavniki je podnebje na Proksimi b najbrž precej drugačno od zemeljskega. Tam zelo verjetno ni letnih časov.

Zvezda pleše
Zunajosončni planet so našli, ker se njegova zvezda guga. Je precej manj masiven, toda vseeno njegov gravitacijski vpliv ni zanemarljiv. Ko kroži okoli zvezde, jo vedno le za drobec potegne v svojo smer, tako, kakor Mesec naše oceane. Takšno guganje pusti odtis na svetlobi zvezde v obliki Dopplerjevega učinka, slednje pa lahko zazna spektograf HARPS, nameščen na ESO-jevem 3,6-metrskem teleskopu v Čilu. Opazovanja so preverjali in potrjevali tudi nekateri drugi kopni teleskopi v okviru mednarodnega projekta Pale Red Dot (PRD, Bleda rdeča pika).
Na ESO-ju so že napovedali nadaljnjima opazovanja na Evropskem ekstremno velikem teleskopu (E-ELT). Za kakovostne podatke bo verjetno treba počakati še na dolgo napovedovani James Webb (predvidoma 2018), pri katerem so nedavno dokončali pozlačeno zrcalo.
Med najsvetlejšimi neba
Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra, treh zvezd, ki so druga od druge oddaljene le košček svetlobnega leta in krožijo okoli skupnega težnostnega središča. Na nebu so vidne kot en objekt, eden najsvetlejših sploh (Proksima sama ne). Sistem se nahaja 4,4 svetlobnega leta stran oziroma približno 40 bilijonov kilometrov, kar je ogromno. To je toliko kot 277.000 razdalj med Zemljo in Soncem. Potovanje tja s hitrostjo Voyagerja 1 bi trajalo skoraj 80.000 let.

Strel med zvezde
A obstaja možnost, da bo človeštvo tam imelo svojo sondo že v roku nekaj desetletij. Pripravlja jo mednarodni projekt StarShot s podporo številnih svetovno znanih gospodarstvenikov in znanstvenikov, med njimi so Stephen Hawking, nobelovec Steven Chu, Mark Zuckenberg in ruski miljarder Juri Milner. Razviti nameravajo miniaturne sonde v velikosti procesorskega čipa in jih do petine svetlobne hitrosti pognati s pomočjo laserskega žarka. Po tem scenariju bi do Alfe Kentavre naprava pripotovala v borih 20 letih, toda razviti in miniaturizirati bo treba veliko tehnologije ter rešiti kopico fizikalnih preprek. Če jim uspe, bodo lahko že obstoječe generacije z lastnimi očmi videle tudi Proksimo b.

Na meseni obisk ne gre računati
Človeško potovanje globje v vesolje je po drugi strani precej bolj v povojih. Komaj se pripravlja, da bi homo sapiens sapiens dosegel Mars, kaj šele, da bi šel dlje, celo izven Osončja. Od trajanja, ki astronavtu ne bi zagotavljalo, da bi sploh uzrl cilj (morda bi ga njegovi, na vesoljski ladji rojeni otroci) pa do sevanja, saj bi ga pri desetini svetlobne hitrosti prejel toliko, da bi lahko že prvi dan potovanja umrl; vse to kaže, da bodo morda pri Alfi Kentavri relativno kmalu mehanske oči, človeške pa zagotovo ne.

Nekajletni plaz
Zadnji dve leti sta sicer poskrbeli za izbruh odkritij zunajosončnih planetov. Samo majski paket, za katerega je poskrbel teleskop Kepler, vsebuje 1.284 potrjenih primerkov, od katerih bi deveterica morda lahko podpirala razvoj življenja. Skupno je do zdaj potrjenih več kot 3.500 planetov zunaj Osončja.

Sveža študija, ki so jo izdelali na ameriški univerzi Stephen Kane, je izmed tisočerih potrjenih planetov, našla skupno 216 takšnih, ki bi lahko bili podobni Zemlji, od tega je 20 "najboljših kandidatov". Celoten seznam je na voljo tukaj, polno listo potrjencev pa vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia.
Druge zanimivosti
Med njimi so takšni zanimivi primerki, kot je tale, kjer na nebu vzidejo tri sonca, ali pa tale par kamnitežev v območju Zlatolaske, ki je le 39 svetlobnih let stran. Najbližji do zdaj znani zunajsončni planet, morebiti primeren za življenje, se nahaja 14 svetlobnih stran ob rdeči pritlikavki Wolf 1061. Ni pa Zemlji preveč podoben, na njem bi imeli kar štirikratnik zdajšnje teže.
Znanstveniki so lani izbirali listo zunajosončnih planetov, ki so zanje iz teh ali drugih razlogov najvznemirljivejši, izidi pa so na voljo tukaj. In če vas slučajno zanima, kako je videti rojevajoči se eksoplanet, ga lahko tukaj vidite neposredno ujetega na fotografijo.

Video 1: Simulacija poleta skozi sistem Proksime Kentavre

Video 2: Simulacija površinskih temperatur na Proksimi b, če se ta dovolj hitro vrti

Video 3: Simulacija površinskih temperatur, če je planet zaklenjen na zvezdo

Video 4: Simulacija potovanja od Zemlje do Proksime