Nedavna spoznanja o Superzemljah so pokazala, da so te v naši galaksiji precej bolj pogoste, kot so sprva domnevali. In če so doslej znanstveniki domnevali, da so ti planeti predvsem vodni svetovi, prekriti z oceani, se dva znanstvenika s svojo teorijo temu postavljata po robu, piše Science Daily.
Astrofizik Nicolas B. Cowan z univerze Northwestern in geofizik Dorian Abbot z univerze Chicago menita, da vse tektonsko dejavne Superzemlje, ne glede na njihovo maso, vodo hranijo v svojem plašču. To pa pomeni, da imajo oceane in izpostavljeno kopno. "So površine Superzemelj popolnoma suhe ali pokrite z vodo? Tega vprašanja smo se zdaj lotili tako, da smo znana dognanja geofizike združili z astrofiziko," je pojasnil Cowan.
"Za Superzemlje pričakujejo, da imajo globoke oceane, ki bodo preplavili svoje bazene in popolnoma prekrili celotno površje, ampak želimo pokazati, da je ta logika napačna. Zemlji podobni planeti imajo namreč pomembne količine vode skrite v svoji notranjosti. Zato imajo Superzemlje verjetno plitve oceane, ki gredo skupaj z njihovimi plitvimi bazeni," je prepričan. Ključni spremenljivki tukaj sta težnost in izjemen pritisk na oceanskem dnu, ki vodo potiska v notranjost plašča in tako razgalja površje.
Razgaljeno površje, ločeno od oceanov, pa dramatično poveča verjetnost obstoja Zemlji podobnega podnebja na drugih planetih, je še dejal Cowen, ki sicer priznava, da je njun model precej na prvo žogo, a da je kljub temu pomemben premik v razmisleku.