Lani je Keplerjev observatorij razglasil odkritje Zemlji najpodobnejšega (znanega) eksoplaneta: Keplerja 452b. A ker je ta 1.400 svetlobnih let stran, ga verjetno nikoli ne bomo obiskali, prav tako bo oteženo nadaljnje opazovanje.

Zdaj pa so se po svetovnih medijih razširile informacije, da naj bi Zemljo 2.0 odkrili kar na galaktičnem predpražniku, pri zvezdi, ki je Soncu najbližja soseda. Proksimi (oz. Bližnji) Kentavri, oddaljeni dobra štiri svetlobna leta. To je sicer ogromno, več kot 40 bilijonov kilometrov, a v galaktičnem smislu le lučaj stran. Bližje ne gre.

Po pisanju Der Spiegla
Poudariti je treba, da novica temelji na pogojnikih in da do dejanske objave v znanstveni publikaciji, ki bi jo lahko stroka secirala in preverila, velja dvom. Sprožil jo je nemški medij Der Spiegel, ki poroča, da naj bi eksoplanet odkrili na Evropskem južnem observatoriju (Eso) v Čilu. Vir naj bi bil astrofizik, član raziskovalne skupine.

Domnevno novoodkriti zunajosončni planet naj bi krožil okoli Proksime Kentavre, rdeče pritlikavke. Bil naj bi kamnit, tako kot Zemlja, domnevno pa tudi podobne velikosti. Poleg tega naj bi bil v območju Zlatolaske, območju okoli zvezde, kjer so temperature pravšnje za obstoj tekoče vode.

Eso brez komentarja
Po poročanju Space.com so na Evropskem južnem observatoriju nad objavo presenečeni in je za zdaj ne komentirajo. Angleški medij Independent sicer piše, da naj bi Eso odkritje na svetlo dal konec meseca.

Lasersko gnane ladjice
Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra, treh zvezd, ki so druga od druge oddaljene le košček svetlobnega leta in krožijo okoli skupnega težnostnega središča. Obstaja možnost, da bi človeštvo svoje "oči" tja poslalo v roku nekaj desetletij.
Mednarodna iniciativa, podprta od številnih velikih imen znanosti in gospodarstva, namerava razviti ultrahitre sonde, ki bi lahko do sosednjega sistema - vključujoč razvoj in premerjeno pot - dosegle v 30 letih. To naj bi storili na laserski pogon, ki bi kot čip velike vesoljske ladjice pognale do 20 odstotkov svetlobne hitrosti.

Nekajletni plaz
Zadnji dve leti sta sicer poskrbeli za izbruh odkritij zunajosončnih planetov. Samo majski paket, za katerega je poskrbel Kepler, vsebuje 1.284 potrjenih primerkov, od katerih bi deveterica morda lahko podpirala razvoj življenja. Skupno je do zdaj potrjenih več kot 3.200 planetov zunaj Osončja.
Sveža študija, ki so jo izdelali na ameriški univerzi Stephen Kane, je izmed tisočerih potrjenih planetov, našla skupno 216 takšnih, ki bi lahko bili podobni Zemlji, od tega je 20 "najboljših kandidatov". Celoten seznam je na voljo tukaj, polno listo potrjencev pa vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia.

Druge zanimivosti
Med njimi so takšni zanimivi primerki, kot je tale, kjer na nebu vzidejo tri sonca, ali pa tale par kamnitežev v območju Zlatolaske, ki je le 39 svetlobnih let stran. Znanstveniki so lani izbirali listo zunajosončnih planetov, ki so zanje iz teh ali drugih razlogov najvznemirljivejši, izidi pa so na voljo tukaj. In če vas slučajno zanima, kako je videti rojevajoči se eksoplanet, ga lahko tukaj vidite neposredno ujetega na fotografijo.