Funkcionalno degradirano območje je nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki pa lahko predstavlja možnosti za razvoj, pravijo avtorji študije, ki jo je opravila Filozofska fakulteta v Ljubljani v partnerstvu s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije.

Le za pet od 34 kvadratnih kilometrov obstajajo konkretni načrti
Le za 15 odstotkov teh območij oziroma za pet kvadratnih kilometrov že obstajajo konkretni razvojni načrti za novo uporabo prostora. Za 30 odstotkov območij obstajajo ideje, ki še nimajo opredeljene realizacije, za 18 odstotkov območij ni nobenih načrtov, le pobude, za kar dobro četrtino oziroma 26 odstotkov območij pa odgovorni ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Zmanjka še dobrih deset odstotkov površin, za katere pa podatkov o načrtih ni.

V Sloveniji je skupno 1081 degradiranih območij, po številu prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti, sledijo funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin, v katerih prevladujejo kamnolomi, in območja storitvenih dejavnosti, kot so poslovni, trgovski in storitveni objekti. Prav zadnji pa naj bi najlažje na novo zaživeli, so za STA sporočili z ministrstva za gospodarstvo: "Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje," so pojasnili.

Največ degradiranih površin je v osrednji Sloveniji
Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja. Največje so degradirane površine industrijskih in obrtnih dejavnosti, ki v povprečju merijo pet hektarjev, najmanjša pa so območja, nekoč namenjena za bivanje. Številčno gledano, je več kot tretjina degradiranih območij v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa jih je v posavski, so pa prav tu raziskovalci odkrili površinsko najbolj obsežna degradirana območja.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je skupaj z agencijo za raziskovalno dejavnost financiralo raziskavo, poudarjajo, da gre pri raziskavi le za vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji in dodali: "Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji čim bolj in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial ... Hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko." Poudarjajo pa še, da bi bilo glede na vsebinsko raznolikost območij v reševanje problema treba vključiti različna ministrstva za pripravo skupnega programa.