Junija je ministrstvo za okolje v javno razpravo poslalo osnutek uredbe o stanju tal, ki pa je povzročila precejšnje razburjenje med okoljevarstveniki, saj, kot opozarjajo, zvišuje dovoljeno količino določenih snovi v tleh. Na ministrstvu se branijo, da gre le za "drugačen pristop, kot je bil v veljavi doslej", a obenem priznavajo, da nekatere določbe "niso pripravljene dovolj razumljivo tako strokovni kot tudi preostali javnosti", zato bodo osnutek popravili.

Pripravljena uredba bi morala nadomestiti obstoječo uredbo iz leta 1996, ki določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh. Kot so po koncu javne razprave (in burnem odzivu dela javnosti) pojasnjevali na ministrstvu, so v osnutku nove uredbe "parametri kakovosti in njihove vrednosti določeni glede na različne vrste rabe tal, ob upoštevanju načina in intenzivnosti prenosa potencialno nevarnih snovi iz tal predvsem v človeka". Z novo uredbo bi na ministrstvu standarde kakovosti tal določali ločeno za različna območja, glede na njihovo rabo, in sicer ločeno za otroška igrišča ter kmetijska, stanovanjska, industrijska in druga območja. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je ob tem prepričana, da "nove uredbe dejansko ne potrebujemo", saj že obstoječa uredba določa ciljne, opozorilne in kritične urednosti za tla, "medtem ko jih osnutek nove uredbe ignorira, ne upošteva, kar je kršitev".

Sporni parametri onesnaženosti
Po predlogu bi vlada z uredbo določila tudi merila, na podlagi katerih bo nato pristojno ministrstvo "dele okolja ali posamezna območja lahko razvrstilo v stopnje obremenjenosti", na podlagi tega pa se nato določita stopnja degradiranosti in način sanacije. "Uredba daje podlago za določanje območij z visoko oziroma nizko stopnjo obremenjenosti, torej podlago, ki je nujna za nadaljnje določanje degradiranih okolij ter s tem povezanih sanacijskih ukrepov. Gre za podlage, ki jih v veljavnem predpisu ni, zato doslej ni bilo mogoče pripraviti predpisov, na osnovi katerih bi se lahko začeli izvajati sanacijski ukrepi," so pojasnjevali na ministrstvu in dodali, da so v predlogu uredbe najstrožje določeni parametri za tla na otroških igriščih, "ker so otroci najbolj ogrožena skupina".

V AAG-ju na to odgovarjajo, da že obstoječa uredba v 2. členu omenja različne rabe tal in težavo, ki jo omenja ministrstvo, "elegantno in enostavno reši," saj določa reprezentativni vzorec tal: to je "zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal”. Predstavnik AAG-ja Vojko Bernard ob tem poudarja, da ta del uredbe tako že od leta 1996 določa, da se lahko vzorčijo tla z različno namembnostjo, "kar MOP razglaša za novo", sočasno pa uredba omogoča tudi to, da se določijo "ciljne (mejne), opozorilne in kritične (alarmne) vrednosti strupov v tleh."

100 % več kadmija na igriščih, skoraj 4000 % več insekticidov na njivah
Zato AAG v predlogu uredbe vidi "zlohotnost", saj - kot opozarjajo - bo ministrstvo z uredbo in spremenjenimi parametri poslabšalo merila, pri katerih veljajo tla za prekomerno onesnažena. "Tako bi po novem otroška igrišča lahko imela 100 % več kadmija (Cd), kmetijska zemljišča 3.900 % več insekticidov (z zdaj 0,1 na 4 po novem), atrazina pa celo 29.900 % več (z 0,01 na 3). Industrijska zemljišča, kjer se tudi gradi in odvaža zemljino drugam, pa bi lahko imela 9.900 % več živega srebra (z 0,8 na 80), kadmija 5.900 % (z 1 na 60), svinca 2.253 % (z 85 na 2.000), cink pa je celo izločen, češ da je mikroelement, potreben za naš organizem," so ogorčeni v organizaciji.

Zgled naj bi bila Avstrija in Nemčija, a virov ni
Na ministrstvu so zagotovili, da so "uporabljen pristop, nabor parametrov in njihove vrednosti v novi uredbi" primerljivi z drugimi evropskimi državami - omenjajo Avstrijo in Nemčijo, pa tudi Veliko Britanijo, Belgijo, Poljsko in Češko - medtem ko v Italiji in Španiji uporabljajo manj podrobno delitev glede na rabo tal, saj jih ločujejo le na bivalne in zelene površine ter industrijska območja, navajajo.

Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da MOP pri določanju parametrov sploh nikjer ne navaja virov za podatke, po katerih se zgledujejo. "Mi sploh ne vemo, kako so prišli do teh številk," je tako med drugim v pogovoru za Val 202 opozarjal kemik Tomaž Ogrin z Inštituta Jožefa Stefana in nazorno prikazal, kako bi, če bi predlog uredbe dejansko začel veljati, to vplivalo na ljudi - približno tretjina Celjske kotline, ki zdaj velja za onesnaženo, kar naenkrat to ne bi bila več.

Varuhinja človekovih pravic: Država ni dovolj učinkovita pri zagotavljanju zdravega življenjskega okolja
Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki so poudarila, da je "čisto, zdravju neškodljivo in varno okolje ena temeljnih človekovih pravic" in da je naloga države, da posamezniku to tudi zagotovi, a ugotavljajo, "da tega ne počne dovolj učinkovito". Zato so v uradu varuha - čeprav načeloma nimajo pravice sodelovati v zakonodajnih postopkih - pristojne opozorili, da "spremembe okoljevarstvene zakonodaje nikdar ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom oziroma učinkovitim zagotavljanjem zdravega življenjskega okolja". "Postopki spreminjanja okoljevarstvene zakonodaje morajo biti premišljeni, odločitve o spremembah pa preudarno sprejete," so zapisali.

MOP: Nižanje standardov ni bil naš cilj
Predstavniki ministrstva se branijo, da z novo uredbo nikakor niso želeli "zmanjšati pomena oziroma izničiti prizadevanja za varstvo zdravja ljudi in okolja". "Nasprotno, po mnenju MOP je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je v novi uredbi določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje," so zapisali. Pozneje so še dodali, da se jim očita nižanje standardov za tla, "kar vsekakor ni bil naš cilj".

Obenem priznavajo, da je "miselni preskok s prejšnjega, tristopenjskega določanja vrednosti parametrov na določanje parametrov stanja tal glede na različno rabo tal, ki ga prinaša osnutek uredbe, zelo težek, morda zapisan na nekoliko nerazumljiv način". Dodajajo še, da se je v javni razpravi pokazalo, da gradivo oz. določbe same uredbe morda niso pripravljene povsem strokovno korektno in razumljivo strokovni in preostali javnosti, zato bo treba "na podlagi skrbne proučitve vsake od podanih pripomb uredbo popraviti oziroma nadgraditi".

Parametri bodo popravljeni
In katere dele uredbe nameravajo popraviti? Pripombe so letele predvsem na parametre stanja tal, torej vsebnosti različnih snovi na posameznem območju, zato bo treba "prilogo 1 dopolniti". "Nekaj pripomb se nanaša na izdelavo ocene tveganja in na nedorečenost v zvezi z ukrepi, nekaj pripomb pa je brezpredmetnih, ker se nanašajo vsebine, ki niso predmet uredbe in so že urejene ali pa jih je treba urediti v drugih predpisih," še pravijo na MOP-u.

Ker priprava popravkov "terja čas", nato pa jih bodo poslali še v medresorsko usklajevanje, na MOP-u pričakujejo, da bo postopek trajal vsaj do konca leta.