Rodil se je 23. septembra 1919 v Bohinjski Bistrici. Leta 1942 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Bil je lektor prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, jeziku pa se posvečal tudi kot predavatelj odrskega jezika na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in predavatelj govora na teološki fakulteti. Prav tako je bil napovedovalec na Radiu Ljubljana in Radiu Beograd, v ljubljanski Drami pa si ga bodo zapomnili kot prijaznega in obenem avtoritativnega lektorja. Podpisal je vrsto knjig o slovenskem jeziku.

Na AGRFT-ju in na teološki fakulteti je govor preučeval od leta 1950 do 1994, kot lektor pa je v ljubljanski Drami za jezik skrbel do upokojitve 1980.

Dramatiziral je več literarnih del in napisal gledališke in radijske igre Veliki slovenski pasijon, Večer v čitalnici, V Stritarjevem salonu, Soldaški mizerere in druge. Še posebej plodno je bilo njegovo sodelovanje s slovenskim radiem v Trstu.

Občudovalec Prešernove poezije
Razmišljanja o gledališču, književnosti, kulturi in slovenstvu je strnil v več esejističnih knjig Živa slovenščina, Upanje, Spet upanje, Klici, Slovo, Položaj slovenske gledališče omike 1941-1945 in Zapisi (1937-1947). Bil je strasten proučevalec Prešernovega dela, ki mu je posvetil knjige Prešernova vera, Mavrice, Čisti svit in Prešeren na Silbi.

Pred leti je prof. Mirko Mahnič o svojem življenju in delu spregovoril v oddaji Večerni gost. Vabljeni k ogledu.