Če morda danes, z distance (in po dveh katastrofalnih filmskih inkarnacijah serije) na Seks v mestu gledamo malce rezervirano, celo z določenim posmehom, je bila serija leta 1998 nedvomno revolucionarna.

V času, ko je ameriška televizija raje v ospredje postavljala ljubezenska življenja srednješolk in družinsko življenje žensk pod 30. letom, je bila serija o štirih samostojnih newyorških karieristkah, ki so dokazovale, da se spolno življenje žensk ne ustavi pri 40. letu in da ženska ne potrebuje (nujno) moža in otrok, da bi jo izpopolnjevali, radikalna.

Seriji, ki jo je Darren Star posnel po knjižni uspešnici Candace Bushnell, je uspevalo na videz nemogoče - poistovetenje gledalk srednjega sloja s proganonistkami, ki so živele skrajno priviligirano življenje, hkrati pa doživljale tako znane zagate, težave in komplekse, s katerimi se spoprijemajo vse ženske.

Modne kreacije v ospredju
Seks v mestu je ospredje namreč postavil navadnim smrtnikom nepredstavljivo življenje manhattanske elite, kjer si lahko kolumnistka privošči domovanje na Upper East Sidu in kjer je bil že običajen sprehod do trgovine priložnost za prikaz vedno novih ekstravagantnih modnih kreacij (zanje je poskrbela Patricia Field).

Carrie (Sarah Jessica Parker), Samantha (Kim Cattrall), Charlotte (Kirstin Davis) in Miranda (Cynthia Nixon) so bile feministke v času, preden je ta beseda pridobila radikalno konotacijo.

Njihov prispevek k feminizmu ni bil političen, celo družbeno angažiran ne, so pa ženskam po vsem svetu (in gledalke Seksa v mestu so se štele v milijonih) sporočale, da je spolnost zdrava, podirale so tabuje, kaj vse mali zasloni prenesejo pri prikazu ženske spolnosti, moški liki so bili zreducirani na spolni objekt, obrobne like ali na pomehkužene copate, serija pa je besedi "karieristka" odvzela negativen predznak.

Da bi bila ženska v drugi polovici 30. let oz. v prvi polovici 40. let srečna neporočena in brez otrok, a s pestrim družabnim (in spolnim) življenjem? Za mnoge je to še danes, 20 let pozneje, skoraj svetoskrunsko. Zlasti Carrie in Samantha sta – vsaj nekaj sezon – to uspešno izpodbijali.

Filma veliko razočaranje
V zadnjih dveh sezonah serije se je sicer ta njun jekleni, na videz zavidljivo samozavestni oklep, začel počasi krhati in v ospredje je prišlo zlasti Carriejino iskanje princa na belem konju, a vse skupaj se je zares povsem sesulo z dvema filmoma, ki sta sledila seriji - 2008 prvi del in 2010 drugi.

Če je že prvi, posnet štiri leta po koncu serije, dodobra zrušil tisto, kar je delalo serijo tako prelomno, je drugi del dediščino izvirnega Seksa v mestu dokončno pokopal.

Od pokončnih žensk, ki so bile vir navdiha za toliko drugih, ni ostalo nič več, le še bleda senca v podobi zrelih, a ne zares dozorelih dam, ki s cenenimi aluzijami na seks obupno skušajo ohraniti seksapil, ki se je povsem izgubil v žanru nenavdihnjene romantične komedije in Carriejinega patetičnega čakanja na klic izmuzljive "Živine" (Chris Noth).

Dediščina močnejša
A kot je ob koncu serije opozorila Emily Nussbaum iz New Yorkerja: Dediščina serije je vseeno močnejša od njenega šibkega finala.

"Kako bi bila serija videti brez tega finala? Kaj če bi bila to zgodba o ženski, ki se je v svojih 30. letih izgubila, ki jo je toksično, intenzivno ljubezensko razmerje spremenilo in ki je na koncu, s pomočjo svojih prijateljic, iz nje izplavala? Kdo bi bila Carrie v tem primeru? Gre za zanimivo vprašanje, ki pa vseeno ne bi smelo zabrisati močne zapuščine serije. Preprosto bomo morali počakati na kako drugo serijo, da nam poda ta odgovor," je zapisala.

Druge serije so, jasno, v vseh teh letih prišle - in vsaj do neke mere popravile te nedoslednosti sporočila, ki ga je dajal Seks v mestu. Že Punce so bile bolj brezkompromisne in še drznejše, ko je šlo za obravnavo spolnosti, Unreal je šel najdlje s prikazom antigonistk, ki se nikdar nista opravičevali, pa še bi lahko naštevali.

Serije z razdelanimi in močnimi ženskimi liki, ki vsaj delno dolgujejo Seksu v mestu, so verjetno bližje realnosti, kot je bila manhattanska pravljica Carrie in druščine, ki je v čevljih Jimmyja Chooja paradirala po Peti aveniji. A je bila ta pravljica vseeno precej zabavna.