Velika številčnost tigrastega komarja pri nas predstavlja potencialno nevarnost prenašanja različnih tropskih bolezni, kot sta virus denga in čikungunja. Primer iz Italije leta 2007 priča, da lahko en sam s čikungunjo okužen človek prileti nazaj iz tropskih krajev, okuži domače tigraste komarje, ti pa so potem okužili kar 300 ljudi.

Okužbe z virusom Zahodnega Nila (VZN), ki so se pojavile letos tudi v Sloveniji, pri sosedih na Hrvaškem in drugod pa so imeli tudi smrtne primere, se v imunskem sistemu odraža še leta pozneje z zaznavo protiteles. "Poleg človeka za tem virusom množično obolevajo konji in pred leti smo naredili velik screening konjev, v katerem smo imeli samo enega pozitivnega, to je bilo manj kot en odstotek, pa še tisti je bil vprašljiv. Virus Zahodnega Nila se nas je do nedavna izogibal," je za MMC pojasnil doktor biologije in strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije Tomi Trilar.

V našo bližnjo "soseščino" je virus prišel med letoma 2008 in 2009, ko se je po njegovih besedah zgodil velik izbruh v Panonski nižini, in sicer od Nežiderskega jezera v Avstriji čez Madžarsko do Srbije in na jugu skoraj do Zagreba. "Ptice so začele poginjati brez razloga, niso se nekam zaletele, niso bile ranjene, šlo je večinoma za skobce in kragulje, testi pa so bili pozitivni, virus se je nato pokazal tudi na konjih in tudi nekaj človeških pacientov smo imeli," je pojasnil in dodal, da je bil takrat prepričan, da se bo virus pojavil tudi v Sloveniji, a se potem ni. Prvi primer se je v Sloveniji pojavil leta 2013, drugi pa letos.

Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi
V kar 80 odstotkih primerov po vbodu okuženega komarja ljudje ne zbolijo, saj okužba poteka brez bolezenskih znakov, v preostalih primerih so simptomi podobni gripi, gre za t. i. vročico Zahodnega Nila, približno odstotek ljudi pa zboli za hujšo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. "Gre za obliko meningitisa. Zdaj ko je VZN blizu Slovenije, je to eden standardnih testov, ko gre za nepojasnjen meningitis," je dejal Trilar.
Komarji se okužijo od ptic, ki predstavljajo naraven bazen bolezni, od človeka in drugih večjih sesalcev pa se ne morejo, ker je vsebnost virusa v krvi prenizka. Bolezen širijo tako avtohtone vrste komarjev (Culex) kot invazivni tigrasti komar (Aedes albopictus), ki se je pri nas najprej udomačil na Obali (prvič uradno zaznan leta 2002.), razširil se je do Nove Gorice in po Krasu, v Ljubljani pa se je prvič pojavil leta 2007. V Evropo naj bi tigraste komarje leta 1997 pripeljal transport odsluženih pnevmatik (v katerih se rada zadržuje voda) iz JV Azije v Albanijo, a Trilar opozarja, da je te podatke treba jemati z rezervo, saj je bil kje drugje lahko že prej, le opazil ga ni nihče.

Bi morali v Sloveniji imeti monitoring komarjev?
"Naša država nima rednega monitoringa za komarje, tigrasti komar je velik problem, iz Evrope nas nenehno sprašujejo, kje ga imamo, vse, kar jim sporočimo, pa je narejeno na podlagi dobre volje raziskovalcev, ne pa na podlagi sistematičnega monitoringa pod okriljem države," je opozoril na dejstvo, da je spremljanje razširjenosti tigrastega komarja po Sloveniji trenutno prepuščena lastni pobudi raziskovalcev. Ena takšnih je biologinja Katja Kalan, ki je v doktorski disertaciji dodobra obdelala razširjenost tigrastega komarja pri nas, našla pa je tudi njegova bratranca japonskega (Aedes japonicus) in korejskega komarja (Aedes koreicus).

Bi bilo sistematično spremljanje predrago ali komarji, ker nismo imeli še nobene večje epidemije pri nas, za "odločevalce" še niso zadosti velik problem? "Za medicinski del ne morem reči, ker tam nisem sodeloval, glede monitoringa tigrastih komarjev pa smo že večkrat dali pobude, pisali razpise za projekte, posredovali podatke, potem pa se ni naredilo nič," je odgovoril in pristavil, da so sistematične monitoringe izvedli v Novi Gorici in na Obali, ki so jih na lastno pest financirale občine, pokazalo pa se je, da se tigrasti komar vztrajno širi.
Nič drugače ni v Ljubljani. "Še pred petimi leti si lahko za Bežigradom cel dan sedel na balkonu, danes ne moreš več pet minut, vsaj do kakšnega četrtega nadstropja višine," je opozoril.

Komarji so letali naokoli že v času dinozavrov pred več kot 100 milijoni let, danes pa so človeku posredno najnevarnejša žival, kaj je skrivnost njihovega uspeha?
V evolucijskem smislu so uspešna vsa živa bitja, ki so preživela vse do danes. Največja ovira za uspeh je lahko prevelika specializacija, če pogledamo raflezijo, največji cvet na svetu, ki raste v JV Aziji. To je zajedavka, ki raste na eni vrsti ovijalke, oprašuje jo ena vrsta muhe in semena mora pojesti in pokakati ena vrsta veverice. Če gre v habitatu kar koli narobe, kar zdaj zaradi človeka tudi gre, ima takšna vrsta velike težave s preživetjem. Komarji so se pokazali kot genetsko izredno variabilni, ob čezmerni in neustrezni uporabi insekticidov lahko mimogrede razvijejo odpornost. En odstotek ali pa en promil preživi, in ker smo s strupom izpraznili življenjski prostor, ga, ker gre za uspešno vrsto, hitro nazaj zapolnijo preživeli osebki. Genetska variabilnost in zakoni dedovanja tako ustvarijo na strupe odporno populacijo.

Pri žuželkah je evolucija hitra ...
Seveda, hitreje kot se menjajo generacije, hitreje gredo stvari naprej. V Sloveniji se pogosto pojavlja vprašanje – zakaj nič ne špricamo, če so komarji tako nadležni? Odločitev na ravni države je, da dokler so komarji samo nadležni, recimo ljubljanskim občanom, do takrat ne bomo uporabljali nobene kemije. Zadevo je treba prihraniti za čas, ko bodo zaradi širjenja kakšne bolezni komarji postali javnozdravstveni problem. Najslabše je, da v času, ko so samo nadležni, pridelamo odporno populacijo, potem pa ne bomo imeli orodja za ukrepanje. Kako malo je potrebno za epidemijo, se je pokazalo v Emiliji - Romanji v Italiji, ko so tigrasti komarji z virusom čikungunje okužili več sto ljudi (prvi primer okužbe s tem virusom zunaj tropskih krajev leta 2007, op. n.).
Letošnjega septembra opazujemo pravo invazijo komarjev, zakaj je tako?
Komarji prezimijo kot jajčeca. Iz jajčec, ki pozimi ne pomrznejo, se spomladi ob ugodnih temperaturah izležejo ličinke. V eni lužici je morda 30 ličink od tega se izleže, recimo, 10 komarjev, recimo pol samcev pol samic. Zdaj imamo pet samic, generacije so na tri tedne, ko je topleje, na 12 dni, in vsakič se število poveča za petkrat. Ne gre za invazijo, od pomladi do zdaj so se po naravni poti toliko namnožili. Za nami je dolgo toplo in relativno vlažno obdobje. Komarji se sicer prehranjujejo s pelodom na cvetovih rastlin, na Arktiki so eni najpomembnejših opraševalcev, brez njih tam ne bi bilo cvetnic. Gostitelje iščejo zgolj samice po parjenju, saj potrebujejo beljakovine, da lahko izležejo jajčeca. Ljudje samcev praktično ne poznajo.

Ali tigrasti komar izpodriva avtohtone vrste komarjev in je za človeka bolj nevaren?
Ne. Tigrasti komar je problem mest in prinesli smo si ga sami, najpogostejši vnos je transport avtomobilskih gum, ne vem kateri norec se je spomnil, da po celem svetu vozimo gume. Azijske v Evropo in evropske nazaj v Azijo. Zakaj azijske niso dobre za Azijce in evropske za Evropejce? Drug velik problem so okrasne rastline, na primer Lucky Bamboo (vodni bambus, op. n.), ki zelo pogosto s sabo pripelje ličinke. V Sloveniji so glavno žarišče vulkanizerji, ki gume skladiščijo na prostem, pa tudi vse improvizirane silaže, kjer z gumami obtežijo polivinil.

Na Cerkniškem jezeru, ne mislim urbane Cerknice, na Radenskem polju, in kar je še močvirskega pri nas - tam se tigrasti komar ne more naseliti, ker ima konkurenco domorodnih vrst, drugič pa so tu plenilci, kot so kačji pastirji in paglavci, za tigrastega komarja je značilno, da najbolje uspeva v majhnih lužicah vode, kjer ni ne konkurence ne plenilcev. Doma je iz tropskega področja in tam se razmnožuje v vodi, ki se nabere v velikih listih, med koreninami, na vrhu ananasovke itd., njemu je dovolj en sam deci vode.

Zato je celotna populacija tigrastega komarja pri nas odvisna od tega, da ga sami gojimo. Ustvarjamo lužice, na vrtičkih, ki niso komunalno urejeni, vodo lovijo v različne posode, če greš malo pogledat, hitro najdeš koga, ki ima cel kup posod, tam pa kar mrgoli komarjev. Ljudem je težko dopovedati, naj pokrijejo posode, naredijo cedila, da komarji ne bodo mogli v vodi odložiti jajčec. Problem je sicer tudi sredi Bežigrada, ki sicer je komunalno urejen, a ljudje so prepričani, da za zalivanje potrebujejo postano vodo. Meni na domačem dvorišču sosedov ne uspe prepričati, naj nehajo gojiti komarje. Problem so tudi nesanirane strehe, žlebovi in komunalni jaški, kjer zastajajo lužice.

Da je "lužica" strašen problem, verjetno nihče ne pomisli ...
Ključen problem so vzdrževalci stavb, ki na to sploh niso pozorni. V slovenjgraški bolnišnici so se pritoževali, da pikajo komarji, nadlegujejo paciente. V petih minutah smo našli nesanirano z bakrom oblečeno streho, zamašen odtok in lužo vode. Zdaj hišnik ve, da mora po vsakem dežju pogledati, ali se je odtok spet zamašil, in problem je rešen.
Tigrasti komar za razmnoževanje potrebuje en deci vode, koliko vode za primerjavo potrebuje navadni komar?
Potrebuje bistveno več vode! V kakšnem 200-litrskem sodu se lahko zaredi tudi Culex (navadni komar, op. n.), a ne bo velika populacija, mogoče nekaj komarčkov, ne pa nekaj sto, kot je lahko tigrastih. Omejitev števila odigra tudi visoka temperatura vode, ki pri domorodnih vrstah podaljša razvojni cikel, pri tigrastem komarju se pa cikel pospeši. To je razlika med našo in tropsko vrsto.
Ljubljana je lani zagnala akcijo ozaveščanja proti tigrastim komarjem, ki svari pred stoječo vodo in lužicami, a nekega uspeha za zdaj ni opaziti?
Ne, ni. Ljubljana ima tudi občinski odlok, da na javnih površinah ni dovoljeno krmiti divjih živali, pa to vsi povprek počno. Prideš na Fužine, in nutrije ljudem jedo iz rok, ko jih opozoriš, da to ni dovoljeno, se ti samo smejejo. Takšen odnos prevladuje. Populacija avtohtonih komarjev v mestu ni bila še nikoli tako številčna, kolikor je zdaj tigrastih, razen, če ni bila kje res ogromna gradbena jama, polna vode, kjer so se namnožili, a po sanaciji je bilo tega konec. Kritična nista samo Bežigrad in pokopališče Žale z rezanim cvetjem v vazah, polnih vode, ampak tudi Moste in okolica toplarne.
Kako se tigrasti komar širi po Ljubljani, bo zaradi nevednosti ljudi kmalu okupiral vse mesto?
V Ljubljano ga je pripeljal kakšen vulkanizer z gumami ali pa so ga pripeljali iz Primorske z avtomobili, širi pa se tudi po naravni poti. Samica od mesta, kjer se je izlegla, leti kakšnih 300 ali pa 400 metrov naprej.
Katere ukrepe za zatiranje tigrastih komarjev bi morali zagnati pristojni in ali bi ga lahko potencialno iztrebili?
Iztrebili ga ne bomo nikoli več, lahko pa zmanjšamo njegovo številčnost. Izkazalo se je, da akcije ozaveščanja javnosti ne delujejo, zato bi bilo treba sprejeti pametne občinske odloke in zadolžiti redarje, da počistijo vrtičke. Zakonsko bi morali določiti, da morajo vulkanizerji vse pnevmatike, tudi odpadne, shranjevati izključno na suhem. Nekaj je treba narediti s pokopališči, na primer odločitev za izključno suho in umetno cvetje. Tako kot se mora kmetijstvo prilagoditi globalnemu segrevanju in vedno večjim sušam, se bomo morali tudi mi življenju z njim. Se bomo sprijaznili z nošnjo dolgih rokavov celo poletje in nenehno uporabo repelentov? Ali bomo kot družba reagirali z represijo v obliki odlokov in zakonov? V nekaterih predelih Ljubljane tigrasti komar zmanjšuje kakovost življenja, to je dejstvo.
Ali imamo odgovor na vprašanje, zakaj komarji nekatere ljudi raje pikajo kot druge?
Nimamo. So ljudje, ki lahko stojijo v roju tigrastih komarjev, pa jih ne bo pičil. Dejavnikov, ki vplivajo na to, ne poznamo, in tisti, ki bo prvi odkril skrivnost, bo dobro zaslužil, ker bo lahko ustvaril odličen repelent. Spomnim se, ko smo še kot študentje biologije imeli terenske vaje na Cerkniškem jezeru, v naši skupini je bilo dekle, ki ga niso pikali komarji, ko smo se premaknili v Goričico pod Krimom na Ljubljanskem barju, je bilo enako, na pokljuških barjih pa je bila prisotna druga vrsta komarja, in tu je bila prav ona glavna tarča.