Delegati 195 držav, ki sodelujejo v Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. V njem opozarjajo pred drastičnimi posledicami, če ta cilj ne bo dosežen.
Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6.000 znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 pa bo treba priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje viška ogljikovega dioksida iz ozračja.

Svet se je od predindustrijske ravni doslej že segrel za eno stopinjo Celzija in poročilo opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki.

Izogniti se je treba segretju za tri stopinje
Svet je trenutno na poti, da se segreje za dve do tri stopinje Celzija, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 je svetu državam podpisnicam naložil, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.

Če bo dosežen ambicioznejši cilj 1,5 stopinje Celzija, pa se bo gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, dramatično se bo zmanjšala nevarnost Arktike brez ledu čez poletja, koralni grebeni pa bodo usahnili za med 70 do 90 odstotkov, ne pa tudi povsem izginili.

Kaj, če ne ...
Če cilj ne bo dosežen, okoljevarstveniki opozarjajo na katastrofalne posledice, ki jih bomo občutili kot precej hujšo različico današnjih. Letos so denimo Grčijo in Švedsko prizadeli veliki požari, temperature v nekaterih evropskih državah so se približevale 50 stopinjam Celzija, v Franciji so morali zaustavljati jedrske reaktorje, ki so jih neuspešno hladili, je v pogovoru z novinarji primere naštela Katja Huš iz Greenpeacea v Sloveniji.

Podatki nas lahko skrbijo, ta skrb pa nas mora po njenem mnenju hkrati "pognati v hitre in nujne spremembe, saj bodo najpomembnejša prav naslednja leta".

Po njenih besedah vemo, kaj je treba narediti, prav tako imamo za to na voljo vse znanje in tehnologije. Pretekle slovenske vlade so po njenih besedah v preteklosti na tem področju leporečile ali celo postavljale termoelektrarne in subvencionirale uničevanje podnebja, zato mora nova vlada Marjana Šarca škodljive politike" preteklih let prekiniti.

Po njenih besedah predvsem "ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne in premišljene spremembe". "Z našim denarjem se ne sme več hraniti umazana energija, v naslednjih letih moramo zmanjšati število avtomobilov na cestah in olajšati uporabo vlakov. Stavbe, v katerih bivamo in delamo, moramo narediti manj potratne, ljudem moramo omogočiti, da skupaj postavljajo sončne elektrarne in vetrnice, vlada pa se mora skupaj z delavci začeti pripravljati na predčasno zapiranje TEŠ-a. V nič manj ne smemo privoliti," pravi. Ob tem še dodaja, da imamo še čas za reševanje podnebne krize, nimamo pa več časa za izgovore.

Pri Greenpeaceu so objavo poročila ob dejstvu, da poziva k zelo nujnim ukrepom, sicer pospremili tudi z izjavo, da poročilo predstavlja "znanstveni ekvivalent brci v rit".

Manj energije iz premoga
Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.

Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov.

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2.100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP-ja.

Poročilo zatrjuje, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, vendar pa je problem politična volja.

Potrebne bodo velike spremembe na primer v prehranjevalnih navadah ljudi (manj mesa), zmanjšanje števila avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, zmanjšanje povpraševanja po energiji in tudi odvzemanje viška toplogrednih plinov iz ozračja, na primer s pogozdovanjem ali uporabo biogoriv.

Pripravo poročila so forumu naložili sklepi 21. zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu. Na istem zasedanju so države sveta dosegle omenjeni Pariški sporazum, ki naj bi svet rešil pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.

Focus: Rešitve poznamo
V Društvu za sonaraven razvoj Focus pravijo, da poročilo predstavlja naj najcelovitejšo in najverodostojnejšo oceno posledic globalnega segrevanja. Prepričani so, da se mora slovenska vlada na poročilo ustrezno odzvati in že v torek na zasedanju okoljskih ministrov EU-ja zagovarjati in podpreti dvig podnebnih ciljev EU-ja. Evropska komisija pa mora zagotoviti, da bo dolgoročna strategija EU-ja o podnebnih spremembah, ki bo predstavljena novembra, odražala nujnost ukrepanja.

Prepričani so, da rešitve za drastično omejitev spuščanja ogljikovega dioksida v ozračje poznamo. Med drugim je potreben izjemen premik v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območjih in industrije. "Cilj je izvedljiv, vendar le, če bodo vlade ukrepale takoj. Če želimo ostati pod 1,5 stopinje Celzija, se morajo države zavezati, da bodo svoje podnebne cilje zaostrile do leta 2020," opozarjajo.

Med drugim je treba po njihovem mnenju okrepiti ukrepe, za katere vemo, da delujejo. "To pomeni prehod k 100-odstotno obnovljivim virom energije, s pospešenim opuščanjem vse umazane energije, začenši s premogom, povečanje vlaganj v ukrepe za energetske prihranke, čistejšo proizvodnjo in potrošnjo, takojšnjo opustitev vseh investicij v fosilne vire ter varovanje in obnovo naravnih ekosistemov, kot so gozdovi," pravi.

Med drugim bodo potrebne tudi "korenite spremembe življenjskih slogov, vključno s spremembami prehranjevalnih navad in uporabo bolj trajnostnih načinov mobilnosti". "Rešiti se moramo odvisnosti od rasti BDP-ja ter narediti premik k novim ekonomskim politikam, ki zagotavljajo blaginjo za vse, znotraj planetnih meja. Koristi, ki jih ti ukrepi prinašajo, bodo zagotovo večje od stroškov," so zapisali.
Andrej Gnezda iz Umanotere je medtem poudaril, da so tehnologije za omejitev segrevanja ozračja že na voljo. "Neumno bi bilo čakati z njihovo široko uporabo, saj bi s tem drveli v zanesljivo predvidljivo katastrofo. Za ohranitev varnega podnebja za ljudi, skupnosti in ekosisteme je odlašanje preveč tvegano. Najboljši izpusti so in vedno bodo tisti, ki jih ne povzročimo," je dejal.

Dokument ob pravem času
Na posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) se je odzval tudi Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor in poudaril, da pri problematiki podnebnih sprememb ne gre le za omejevanje izpustov, temveč to zahteva celovit prehod na trajnostni razvoj.

Objavljeni dokument je po njegovem mnenju prišel ob pravem trenutku, "da ponovno vzbudi večjo motivacijo za pripravo dokončnih dokumentov, odločitev in ciljev za izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma".

Ena temeljnih ugotovitev dokumenta je po Kusovih besedah to, da pri razlikah med dvema stopinjama ter stopinjo in pol ne gre za preprost matematični izračun: "IPCC je ugotovil, da za pol stopinje Celzija bolj ambiciozen cilj na prihodkovni strani lahko pomeni tudi do sto odstotkov več koristi ali obratno."

Kus je še pojasnil, da poročila ni mogoče neposredno aplicirati na Slovenijo. Spomnil pa je, da je tudi Slovenija začela pripravljati svojo dolgoročno podnebno strategijo, in sicer na osnovi enakih scenarijev kot Evropska komisija za pripravo evropske. "Prvi scenarij predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 za 80 odstotkov, drugi za 95 odstotkov, tretji pa ogljično nevtralnost do leta 2050," je povedal.