Ob tem poudarjajo velike stroške, ki jih za države prinašajo podnebne spremembe.

Po ocenah strokovnjakov bi lahko podnebne spremembe povzročile na tisoče milijard dolarjev škode tako glede ekosistemov kot tudi pri premoženju, negativni učinek pa se bo povečal z vsakim dodatnim zvišanjem temperature za eno stopinjo Celzija.

Povišanje temperatur
IPCC je že v septembrskem poročilu opozoril, da se bodo temperature na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov.
"Povečan obseg segrevanja povečuje verjetnost hudih in nepovratnih učinkov," so znanstveniki in vladni predstavnik zapisali v najnovejšem poročilu IPCC, o katerem so se v nedeljo po večdnevnih pogajanjih dogovorili v japonski Jokohami.

Kot so še opozorili, bi podnebne spremembe lahko spremenile vzorce padavin, kar bi predvsem za Evropo in Azijo pomenilo večjo grožnjo poplav, medtem ko bi se na sušnih in gosto poseljenih območjih povečalo tveganje za sušo, vse to pa bi med drugim negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi.

Iskanje novih poselitvenih območij
Uničevalne posledice podnebnih sprememb bi prav tako lahko vodile v migracije in iskanje novih poselitvenih območij, hrane in vode, posledično pa tudi v nestabilnosti in konflikte. Tovrstna tveganja bi države lahko zmanjšale s takojšnjim in drastičnim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, so še poudarili v poročilu.

Poročilo je drugi del trilogije o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi bila pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, tretji del pa bodo objavili predvidoma aprila v Berlinu.

Ameriški državni sekretar John Kerry je po objavi poročila dejal, da so napovedi skrb vzbujajoče in kličejo k ukrepanju. "Če ne bomo ukrepali odločno in hitro, nam znanost pravi, da sta naše podnebje in način življenja ogrožena," je dejal Kerry.