"Sramotno je, da raje poslušajo lobije umazane industrije, ki je odgovorna za globalno segrevanje, kot pa da bi delovali v dobro ljudi po svetu," je dejal vodja Greenpeaceove delegacije Martin Kaiser.

Namen dvotedenske konference v Varšavi je bil razrešiti nesoglasja, da bi bil lahko do konca leta 2015 v Parizu podpisan nov podnebni sporazum, ki bi začel veljati do leta 2020 in bi tako zamenjal zdajšnji, lani podaljšani kjotski protokol.

"Dosežena je bila pozitivna ničla"
A izkupiček konference je bil skromen, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, sicer članica Mednarodne skupine ZN-a o podnebnih spremembah: "Doseženega je bilo izjemno malo, recimo pozitivna ničla. Dovolj, da gredo pogajanja še naprej, za samo podnebje pa daleč premalo ... Neuspeh je najočitnejši tam, kjer bi bil dogovor najbolj potreben, na primer koliko fosilne energije bodo države še uporabljale v prihodnjih desetletjih. Države v razvoju še vedno menijo, da morajo prvi korak storiti drugi."

Države bodo 'pristopile'
Države se na koncu niso zavezale k zmanjšanju izpustov, temveč so privolile v to, da bodo k temu prispevale. Kaj to pomeni? Glede na dogovor morajo vse države čim prej okrepiti svoj "prispevek" k skupnemu znižanju izpustov na nacionalni ravni še pred letom 2015. S tem so se dogovorili o časovnem načrtu za podnebna pogajanja v Parizu. A to po mnenju opazovalcev ne bo dovolj za omejitev segrevanja ozračja na največ dve stopinji Celzija.

Razvite države bodo z letom 2020 v Zeleni podnebni sklad ZN-a za boj proti podnebnim spremembam prispevale 100 milijard ameriških dolarjev letno. Nekatere razvite države so obljubile, da bodo že letos nakazale dodatnih 100 milijonov dolarjev pomoči že obstoječemu skladu ZN-a za pomoč revnim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Ta sklad namreč nujno potrebuje denar.

Varšavski mehanizem
Ustanovljen je bil t. i. varšavski mehanizem za "izgubo in škodo" najranljivejših držav pri odpravljanju posledic zaradi pojavov, povzročenih s podnebnimi spremembami. A tudi pri tem pogajalci niso dosegli zavezujočega dogovora o financiranju mehanizma in tako niso oblikovali časovnega okvira za finančne prispevke, kot so to zahtevale države v razvoju.

Boljša zaščita gozdov
Države so se sicer zavezale k učinkovitejši zaščiti gozdov, sicer pa je dosežek bolj klavrn, meni evropska poslanka Romana Jordan (SDS/EPP), ki se je konference udeležila kot članica uradne delegacije Evropskega parlamenta. "Največji uspeh pogajanj je dogovor, ki bo preprečil hitro krčenje gozdov in spodbudil pogozdovanje. Gre za sodelovanje med razvitimi državami, ki tistim v razvoju finančno pomagajo pri ohranjanju gozdov," je zapisala. Države so se namreč dogovorile o dokumentu, ki določa pogoje, pod katerimi lahko revne države prejmejo denarno pomoč za zaščito svojih gozdov.

"Drugje pa je izkupiček bolj klavrn. Čeprav so pogajalci podaljšali pogajanja za en dan, njihov dogovor ne vliva mnogo zaupanja, da bo čez dve leti dosežen sporazum, ki bo resnično omejil segrevanje zemeljskega ozračja na največ dve stopinji Celzija," je razočaranje izrazila Romana Jordan, ki je izrazila upanje, da bodo politiki, "tako kot so jih uspeli združiti in povezati v skupno ukrepanje gozdovi, leta 2015 našli podobno mero odgovornosti in ambicij za ukrepanje proti podnebnim spremembam".