Klimtovo platno Jablana II je bilo eno izmed 300 del, vključenih v postavitev Gustav Klimt: Umetnik stoletja, ki je v dunajskem muzeju Leopold na ogled ob stoletnici njegove smrti. Muzeju je sliko posodila pariška fundacija Louis Vuitton, ustanovitelj katere je premožni zbiralec umetnin Bernard Arnault.

Vendar je na dan junijskega odprtja razstave muzej naznanil, da je ne bo postavil na ogled. V izjavi so tako zapisali: "Glede na to, da je to umetniško delo trenutno predmet spora med več ljudmi in institucijami, ki še ni razrešen, se je muzej Leopold odločil, da ne bo slike postavil na ogled. Spor je povzročilo dejstvo, da se je, medtem ko je Republika Avstrija vrnila sliko pred 18 leti, pred kratkim izkazalo, da se je zgodila napaka pri odločitvi o vrnitvi tega dela." Sliko so potem vrnili v roke Arnaulteve fundacije.

Zmeda okoli dveh Klimtovih platen
Del nastale težave je posledica zmede glede dveh Klimtovih platen: eno je Vrtnice pod drevjem iz leta 1905, drugo pa torej Jablana II iz leta 1916. Prvo platno je bilo v lasti Viktorja Zuckerhandla in je bilo del zbirke sanatorija Purkersdorf na Dunaju, znanega zbirališča scene dunajskih literatov.

Klimt je med drugim naslikal tudi več portretov Zuckerhandlove žene Amalie. Po Zuckerhandlovi smrti je njegova nečakinja Nora Stiasny leta 1927 podedovala platno Vrtnice pod drevjem. Leta 1938 so nacisti popisali lastnino družine, Nora in njena mama pa sta štiri leta pozneje umrli v uničevalnem taborišču v Belzcu na Poljskem. Nora je sicer poskušala financirati pobeg iz Avstrije s prodajo slike nacističnemu uradniku, s katerim sta v otroštvu prijateljevala. Ta je sliko zapustil svojemu dekletu, ki pa jo je leta 1980 prek švicarskega trgovca Petra Nathana prodala pariškemu Musée d'Orsay, ki je bil takrat še v nastajanju. Vrtnice pod drevjem pa so še danes na ogled pod njegovo streho.

Jablana II, torej slika, ki je bila pred kratkim odstranjena z dunajske razstave, je bila prvič deležna pozornosti javnosti, ko jo je znana judovska zbirateljica umetnin Serena Lederer v letu 1926 posodila za razstavo. Po nacistični aneksiji Avstrije leta 1938 se je slika pojavila na seznamu lastnine Ledererjeve. Ta je umrla leta 1943, številne slike v lasti njene družine so nacisti zasegli in jih uničili dve leti pozneje, in sicer ob umiku nemških vojakov, ki so požgali grad v Immendorfu v bližini Kölna. Položaj je dodatno otežilo dejstvo, da je v lanskem poročilu o izvoru umetnine zapisano, da sta bili v zbirki družine Lederer dve sliki, naslovljeni Jablana.

Domnevni sin Gustava Klimta
Leta 1961 je bila Jablana II skupaj z drugimi v času nacizma zaplenjenimi deli podarjena galeriji Belvedere na Dunaju. To se je zgodilo po smrti Gustava Ucickyja, nekdanjega člana nacistične stranke in režiserja propagandnih filmov, ki je bil po mnenju nekaterih eden izmed šestih nezakonitih otrok Gustava Klimta. Vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je pravzaprav član družine Lederer sliko prodal Ucickyju, kar bi seveda pomenilo, da ta v resnici ni bila zaplenjena.

Potem ko je leta 2001 neki novinar izrazil dvom o dejanskem lastništvu Jablane II, je avstrijski svetovalni odbor za restitucijo umetnin raziskal položaj in odločil, da je bila slika prvotno v lasti Nore Stiasny. Tako je Avstrija platno vrnila preživeli članici njene družine Hermine Müller-Hoffmann, njen na Švedskem živeči nečak Viktor Hoffmann pa je sliko, katere vrednost so ocenili na 20 milijonov evrov, prodal. Trenutni lastnik je ostal anonimen, vse dokler niso njegovega imena razkrili na novinarskem predogledu Klimtove razstave. Sliko so nato že naslednji dan izključili iz postavitve.

Zmotna restitucija kot "javna skrivnost"
Sicer pa je bil izvor slike deležen dvomov, še preden so jo predali dedičem Stiasnyjeve. Skozi leta pa je bila ta zmotna restitucija znana kot "javna skrivnost". Komisija za raziskovanje izvora je leta 2015 ugotovila, da gre v primeru slike, ki je bila v lasti Stiasnyjeve, pravzaprav za Vrtnice pod drevesi. Prizadevanja družine Lederer, da bi dosegla vrnitev Jablane II, je lani zavrnil finančni prokurist, ki pravno zastopa avstrijsko vlado.

Kot navaja The Art Newspaper, zdaj ni jasno, kdo je odgovoren za to zmotno vrnitev umetnine. Avstrijska vlada se je sicer lotila revizije pravnih posledic svoje odločitve, vendar še zmeraj ni popravila krivice, ki jo je povzročila. Dokumenti, ki jih navajajo avstrijski mediji, kažejo, da bi lahko pravzaprav bili za to odgovorni na Švedskem živeči dediči Viktorja Hoffmana, če bo njihovo nekdanje lastništvo postavljeno pod vprašaj. Zaradi dejstva, da pa je slika junija odpotovala iz Avstrije, so možnosti družine Lederer, da bi se ji vrnilo sliko, postale še bolj zapletene.

Medtem ko so bili avstrijski strokovnjaki za restitucijo umetnin presenečeni zaradi pripravljenosti Arnaulteve fundacije, da posodi sliko muzeju Leopold, ni zares jasno, kako temeljito so se sploh Arnault in njegovi svetovalci posvetili izvoru dela, ki ga je vrnila avstrijska vlada. Nečakinja zbiratelja in filantropa Ericha Ledererja, Marianne Kirstein-Jacobs, v katere družinski lasti je bila slika, preden je prišla v roke Ucickyja, še upa, da se bo ta vrnila njeni družini.

"To počnem zgolj za strica, Ericha Ledererja, ki je umrl leta 1985. Dejali so nam, da nimamo pravic, da je restitucija darilo Avstrije, vendar bomo poskusili," je povedala Marianne Kirstein-Jacobs. Fundacija Louis Vuitton pa se za zdaj še ni odzvala na nastali položaj.