Še naprej pa bodo na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana, torej za zelenjavo, sadje, meso, ribe itd.

Slovenija želi do konca leta 2019 zmanjšati porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi poraba padla pod 40 vrečk na posameznika. Prvi korak v smeri doseganja tega cilja je prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk ne glede na njihovo debelino na vseh prodajnih mestih blaga in izdelkov.

Vlada je spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke, sprejela julija lani. Ob zmanjšanju porabe teh vrečk želi vlada z ukrepom tudi preprečevati splošno povečanje proizvodnje embalaže in doseči zmanjšanje porabe lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Iz vseh ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke, kot so denimo tiste z oddelkov za sadje in zelenjavo.

Evropejec letno porabi 200 plastičnih nosilnih vrečk

Minister za okolje in prostor Jure Leben želi sicer narediti še korak naprej in v dogovoru s trgovskimi verigami doseči, da kupci na blagajnah sploh ne bi mogli več dobiti plastičnih nosilnih vrečk. S tem namenom je predstavnike trgovcev že povabil na sestanek.

V EU-ju posameznik letno porabi okoli 200 plastičnih nosilnih vrečk, povprečen čas uporabe take vrečke pa je zgolj 25 minut. Na območju EU-ja je vsako leto v promet danih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vrečk letno, med odpadke pa odvržemo osem milijard takih vrečk vsako leto (v Sloveniji 30 milijonov), kažejo podatki ministrstva za okolje in prostor.