Evropska komisija je predlagala nova pravila na ravni EU-ja, ki se nanašajo na 10 različnih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih plažah in v morjih. Skupaj z ostanki ribolovnega orodja ti izdelki predstavljajo največji del problema, namreč 70 odstotkov vseh odpadkov v morju.

Tudi odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je na seji med drugim obravnaval predlog stališča Slovenije do predlagane evropske direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Kot je povedal državni sekretar Simon Zajc, Slovenija v splošnem podpira predlagane ukrepe, s katerimi se uveljavlja hierarhija ravnanja z odpadki s konkretnimi zahtevami glede preprečevanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.

Z letom 2021 na trgu ne bo več slamic, plastičnega pribora in krožnikov
Plastični jedilni pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke za ušesa, palčke za balone. To so izdelki, ki imajo na trgu bolj trajnostne in cenovno dostopne alternative, zato bo zanje veljala prepoved prodaje. V drugo kategorijo ukrepov sodijo izdelki, kot so plastična posoda za shranjevanje živil in plastični lončki, kjer še ni primerne zamenjave. "Članicam se predlaga, da te ukrepe izvedejo na način, da predpišejo cilje za zmanjšanje uporabe teh proizvodov ali z uvedbo kakih ekonomskih instrumentov, da se ti plastični proizvodi na samem prodajnem mestu ne ponujajo brezplačno," je za Radio SLovenija pojasnila Tina Krošelj z ministrstva za okolje.

Za te izdelke, pa tudi za lahke plastične vrečke in plastenke za pijačo, je predvidena dosledna uveljavitev razširjene odgovornosti proizvajalca. Za druge je predvideno obveščanje potrošnikov o ravnanju z odpadki, ki se jim je treba izogibati. Mednje sodijo tudi vlažilni robčki in higienski vložki. Direktiva, ki je bila v preteklosti deležna burne razprave, zlasti glede tega, katere izdelke naj zajema, bo v želji po zmanjšanju okoljskega bremena najverjetneje sprejeta.

"Ocenjuje se tudi, da proizvodnja plastike in sežiganje plastike po svetu prispevata okoli 400 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto," opozarja Tina Krošelj. Evropski cilji sicer predvidevajo tudi, da bo do leta 2025 ločeno zbranih 90 odstotkov plastenk. Kot je znano, bomo v Sloveniji že prihodnje leto prepovedali brezplačne plastične nosilne vrečke. Država pa se bo zavzela za drugačno obravnavanje izdelkov iz premaznih papirjev in laminiranih kartonov, ki jih proizvajajo tudi domača podjetja, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.

Sprejetje prepovedi bo vplivalo na vsaj 20 slovenskih podjetij
S prepovedjo uporabe določene plastične embalaže za enkratno uporabo se bodo morala slovenska podjetja, ki izdelujejo te izdelke, v prihodnje prestrukturirati. Prepoved uporabe pikniških izdelkov bo namreč skoraj zagotovo vplivala na poslovanje približno 20 podjetij v Sloveniji. Ta bodo morala v prihodnjih letih vlagati v nove tehnologije in proizvodnjo novih plastičnih izdelkov.

Trenutno dovolj kvalitetno plastiko pri nas reciklira več podjetij in jo spreminja v granulat, ki se nato vnovič uporabi za izdelavo plastičnih izdelkov. V sosednji Avstriji pa so že razvili testni model za predelavo plastike nazaj v naftne derivate, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

"O vseh ukrepih, ki jih predlagamo in o katerih razmišljamo, se pogovarjamo tudi z gospodarstvom," je zagotovil državni sekretar Simon Zajc. Zato je pri vseh ukrepih predvideno tudi prehodno obdobje, v katerem imajo podjetja čas, da se prilagodijo. "Tako se naš prehod s plastike na alternativne materiale ne bo poznal pri delovnih mestih oz. se bo poznal pozitivno," je obljubil.