Mestna občina Ljubljana (MOL) bo v kratkem vsem sodelujočim v pobudi proti plastičnim vrečkam izdala posebno nalepko, ki bo strankam in kupcem sporočala, da je ta trgovina oz. gostinec okoljsko ozaveščen in plastičnih vrečk ne uporablja. Z akcijo si na MOL-u prizadevajo za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, ki močno obremenjujejo okolje kot plastičen odpadek.

Vrečke iz polietilena ali polipropilena so se prvič pojavile na začetku 20. stoletja, ko je človeštvo odločno naredilo prve korake v dobo plastike. Po podatkih društva Ekologi brez meja vsako leto na svetu izdelajo okoli 600 milijard plastičnih vrečk, povprečen evropski državljan pa jih v povprečju (nes)pametno porabi kar neverjetnih 500. Večinoma so uporabljene enkrat samkrat za nič več kot 30 minut, kar je v čistem nasprotju z njihovo ekstremno dolgo življenjsko dobo, saj v naravi za razgradnjo potrebujejo od 400 do 1.000 let. Letno zaradi njih po navedbah društva zaradi zadušitve, zastrupitve in zapletanja v "plastične ovire" umre na tisoče morskih živali, v procesu razgrajevanja pa naravno okolje morij in oceanov zastrupljajo z mikroplastiko, ki so jo našli v organizmih po vsej prehranjevalni verigi. Tako jo dobimo v svoje telo tudi ljudje in krog je sklenjen.

Ljubljanska akcija je primer dobre prakse in prehiteva uredbo, ki bo z novim letom prepovedala brezplačne plastične vrečke. S 1. januarjem 2019 bodo namreč skladno z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke. Prodajali jih bo sicer še vedno lahko, kot trenutno že počne večina trgovin na drobno. "Največ sprememb bo pri prodajalcih oblačil, čevljev, tehnike … itd., kjer niti ne pomislimo na plastične vrečke, vsak ima asociacijo plastična vrečka – supermarket, v društvu upamo, da bo uredba zaživela tudi v praksi," je za MMC pojasnil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Korak k popolni prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk je po njegovih besedah pravi in bo gotovo pokazal pozitivne rezultate. Iz ukrepa bodo skladno z direktivo EU-ja izvzete zgolj zelo tanke plastične vrečke za sveža živila, kot je sadje in zelenjava, in pa ločevalne vrečke, s katerimi na primer lahko ločiš čistila od hrane.

Nekaj ljubljanskih trgovcev in gostincev, ki sodelujejo v akciji proti plastičnim vrečkam, smo povprašali o razlogih za sodelovanje ter o njihovih izkušnjah z alternativno okolju prijazno vrečko in embalažo v praksi.

Zakaj sodelujete v akciji proti plastičnim vrečkam?
"Pri nas že od prej uporabljamo papirnate vrečke. Plastičnih vreč je toliko, da ne vem, kam bo šel svet, če bodo vsi uporabljali zgolj polivinil," je na problem onesnaževanja za MMC opozoril Stane Logar iz Klobasarne.

Stanislava Sosič iz trgovine Kraševka je prav tako odvrnila, da plastičnih vrečk že prej niso uporabljali, saj so vedno kot darilne ali nosilne uporabljali zgolj papirnate vrečke. "To je logično z okoljskega vidika, problem je edino, ko dežuje," je pojasnila in dodala, da si takrat pomagajo z biorazgradljivimi, ki ne premočijo.

"Odločili smo se zaradi tega, ker plastika konča na vsakem vogalu in je največji onesnaževalec okolja in na konec koncu tudi sovražnik celotnemu svetu," je odgovorila prodajalka Alenka Klešnik iz trgovine Zvon.

Zelena okoljevarstvena nalepka MOL-a
Nalepka "Pri nas ne uporabljamo plastičnih vrečk" bo po Logarjevih besedah imela gotovo pozitiven vpliv. "Stranke večkrat povprašajo izključno po papirnatih vrečkah, in samo takšne tudi uporabljamo, tako za kruh kot navadno nosilno vrečko," je pojasnil in dodal, da se za jedi na žlico in klobase uporablja eko lončke in pribor, ki so biorazgradljivi.

"Upam, da bo nalepka pozitivno vplivala, ker se vsi ljudje jezijo na plastiko, največji problem v Ljubljani je tržnica, ljudje pridejo s petimi, šestimi vrečkami v rokah. Ljudi bi morali izobraziti, da bodo s sabo prinesli posodo," je pristavila Sosičeva in nadaljevala, da bi se morali "v roke vzeti" tako branjevci kot kupci. "Plastika sicer ni tako zelo veliko zlo, če jo imamo za večkratno uporabo," je sklenila.

Klešnikova ostaja bolj previdna, saj ne razmišljajo vsi ljudje v okoljevarstveni smeri, in prav zato so akcije, kot je ljubljanski boj proti plastičnim vrečkam, pomembne.

Koliko papirnata embalaža poveča stroške?
Papirnata in biorazgradljiva embalaža je sicer malce dražja, a Logar pravi, da tega ni posebej "vračunaval v ceno", prav tako strankam nobene embalaže ne zaračuna posebej. "Prav nobene potrebe po plastiki ni," je prepričan.

Papirnate vrečke so dražje, a tudi v trgovini Kraševka, jih nikoli niso zaračunavali. "Same vrečke niti niso tako zelo drage, drag je tisk, če želiš imeti na njih svoj logotip," je problem majhnih trgovcev izpostavila Sosičeva.

Se ozaveščenost povečuje?
Je strank z lastnimi vrečkami iz blaga in drugih materialov za večkratno uporabo vedno več? "Pridejo tudi takšni, a bolj redko. Večinoma se naše stalne stranke vračajo kar z našo papirnato vrečko, jih vprašam, ali potrebujejo vrečko, in odvrnejo, da že imajo našo in pomahajo z njo," je odgovoril Logar.

Čeprav so vrečke v trgovinah večinoma plačljive in zato pomenijo za ljudi strošek in včasih slabo voljo, še vedno večina strank hodi v trgovine brez njih, opaža Klešnikova.

Vedno več zložljivih vrečk za večkratno uporabo pa videva Sosičeva, tako da se po njenih navedbah ozaveščenost prebivalstva gotovo izboljšuje, še posebej domačinov. "Stalni kupci, Ljubljančani, domačini, oni imajo zelo veliko svojih vrečk, turisti pa zelo različno, velikokrat nakupljeno tlačijo v nahrbtnike, ki so pogosto premajhni, se pa tudi pri njih opazi določena ozaveščenost glede plastike," je dejala in sklenila misel: "Veliko nakupov je impulzivnih, ljudje vidijo in kupijo, potem pa nimajo v kaj dati".

V Ljubljani velika podpora ekovrečkam
Javnomnenjska raziskava, ki so jo med Ljubljančankami in Ljubljančani izvedli leta 2017, je namreč pokazala, da je podpora biološko razgradljivim vrečkam v slovenski prestolnici velika, in sicer kar 86-odstotna. Ne smemo pozabiti na to, da po podatkih Evropske komisije (EK) v Sloveniji porabimo 466 vreč za enkratno uporabo na osebo, kar pomeni veliko obremenitev za okolje, so zapisali na MOL-u. V okviru celoletnega programa zelene prestolnice Evrope so v Ljubljani že leta 2016 zasnovali kampanjo proti plastičnim vrečkam z geslom: "Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka."

Plastična vrečka kot simbol potrošništva
Čas za slovo plastične vrečke – strupenega simbola potrošniške družbe je že zdavnaj mimo, a "bolje pozno kot nikoli, vsaka pozitivna iniciativa je dobrodošla", je za MMC akcijo ljubljanske občine komentiral ekolog Kranjc. Na videz popolnoma nedolžne in neškodljive plastične vrečke so še kako obremenjujoče za okolje. "Vrečke so majhen korak, a nekje je treba začeti," je dodal.

"Ker gre za tanek material, hitro razpadajo, se drobijo, in na koncu dobimo onesnaženje z mikroplastiko, ki zastruplja morja in oceane," je navedel Kranjc in dodal, da tudi dokler so vrečke še cele, niso prav nič nedolžne, saj povzročajo resne težave. "Prve prepovedi so se dogajale zaradi zdravstvenih težav, takšni primeri so v Afriki, ko so odpadne vrečke, ker se je v njih nabirala voda, postale gojišče komarjev in so pomagale širiti malarijo in mrzlico denga. V Bangladešu pa so vrečke povzročile veliko hujše poplave, saj so zamašile odtočne kanale in kanalizacijo," je razgrnil.

Zakaj so se ravno vrečke iz plastike tako razpasle?
"Delno, ker jih trgovci uporabljajo za lastno promocijo, saj so praviloma potiskane. Konec koncev so vrečke praktične, trgovci pa vedno razmišljajo, kako bi kupcu izboljšali oz. olajšali uporabniško izkušnjo. Če kupec pride brez svoje vrečke ali cekarja, je kupcu treba ponuditi nekaj, s čimer bo nabavljeno odnesel domov," je odgovoril in pristavil, da je plastika pri trgovcih najbolj priljubljena, ker je cenejša, poleg tega pa ne premoči. "Papirnata vrečka se res zmoči, a saj imajo ljudje dežnike, pa tudi če se zmoči, saj ni iz sladkorja, da bi takoj razpadla," je menil Kranjc.

V naravi ljudi je, da pograbijo vse, kar je brezplačno, tudi plastično vrečko. "Ne bi rekel, da jo bo prav vsak vzel, ko ozaveščamo ljudi, ki imajo že tako in tako 'poln kufer' odpadkov, se zamislijo, da res vrečko vzamejo čisto avtomatično in po nepotrebnem," je opozoril na pomen ozaveščanja ljudi.

Prispevek oz. taksa za plastične vrečke?
Plačljive plastične vrečke so po njegovih besedah dobra rešitev, a morda bi morala uredba zvišati minimalno ceno vrečk, saj je trenutno določena pri nakupni ceni trgovca, ta pa na debelo nakupi na tone vrečk in jih dobi za vsega nekaj centov na vrečko. "V tujini se je uvedba prispevka na vrečke odlično izkazala, sploh ob uvedbi, ko pa so ugotovili, da trend spet narašča, so zgolj zvišali takso in rezultat je bil na dlani," je omenil in dodal, da tako država hkrati pridobi finančna sredstva, ki bi jih lahko koristno uporabila v okoljevarstvene namene.

Futuristična rešitev v obliki encima, ki žre plastiko?
Znanstveniki so nedavno po naključju ustvarili encim, ki razgrajuje plastenke. "Zagotovo to ne bo prineslo rešitve čez noč, omenjeni encim razgrajuje zgolj določene vrste plastik, ne razgrajuje pa različnih aditivov in barvil, proces je izredno počasen, poleg tega za sanacijo že onesnaženega morskega ali kopenskega ekosistema to ni primeren način," je komentiral idejo, da bodo v prihodnosti odpadno plastiko enostavno požrli encimi.

Plastične vrečke za enkratno uporabo so sicer samo eden od mnogih tovrstnih izdelkov. V Bruslju so nedavno pripravili nova pravila, ki bodo prepovedala celo vrsto plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastični lončki, krožniki, pribor, slamice … "V prihodnosti bo gotovo prišlo do številnih zaostritev v tej smeri, vse prepovedi si je komisija upala predlagati zato, ker imamo za te izdelke polno alternativ," je komentiral, da bi bilo treba omejiti vso neesencialno plastiko za enkratno uporabo. "Gre za trošenje naravnih virov in ustvarjanje odpadkov povsem po nepotrebnem", je sklenil in dodal, da so izjema na primer izdelki za medicinsko rabo, kjer ni alternative.

Kdo je bolj kriv?
Neozaveščeni kupci ali trgovci in proizvajalci? "Ne moremo okriviti zgolj ene strani. Tudi če bi 95 odstotkov vse plastike zbrali ločeno, to ne bi bila rešitev za onesnaževanje s plastiko, ker se potem ne reciklira vsega, pa tudi reciklirana plastika se premalo uporablja za nove izdelke. Kupci se lahko izogibajo plastičnim izdelkom, to je močan dejavnik, še posebej, če se izogibajo plastični embalaži, ki predstavlja večino odpadne plastike za enkratno uporabo. Proizvajalci pa bi lahko začeli uporabljati kakovostnejšo plastiko, ki je primerna za reciklažo, torej, da bi se dala enostavno ločiti, ne pa da je embalaža narejena iz štirih različnih kompozitnih slojev, uporabljali pa bi lahko tudi manj okolju škodljivih aditivov," je naštel Kranjc.

V Sloveniji imamo trenutno velike težave s prevzemanjem ločeno zbrane odpadne embalaže. Zakaj? "Del problema je enostavno dejstvo, da je na trgu ogromno plastike, ki je zanič, kot so na primer vse tanke folije. Gre za totalno netrajnostno rabo materialov, takšne pa je kar slaba tretjina vse plastike," je pojasnil. "Evropa se zavzema za krožno oz. zeleno gospodarstvo, tudi Slovenija je na tej poti, a tretjina proizvodnje gre v odpadke, potem pa se sprašujemo, kaj bomo z njimi naredili, namesto da bi že vnaprej imeli boljšo zasnovo izdelkov," je sklenil misel.