Tik pred božičnimi prazniki, od 19. decembra zvečer do 21. decembra zjutraj, je na drugem največjem britanskem letališču obtičalo več kot 140.000 ljudi, odpovedanih in prestavljenih pa je bilo več kot tisoč poletov. Vzrok je bil sila nenavaden ‒ mediji so poročali, da je v zračni prostor letališča vdrl en letalnik, morda dva, zato so vse vzlete in pristanke za 36 ur odpovedali, kar je porušilo praznične načrte mnogih. Ne le, da ni potrjeno, za koliko letalnikov je šlo, ne obstaja niti ena njegova (njuna?) fotografija, do danes ni znano niti to, kdo je lastnik naprave, ki je povzročila tak kaos.

Britanska policija in preiskovalci namreč po več kot dveh tednih, ki sta minila od incidenta, še vedno tavajo v temi. Neposredno po dogodku je susseška policija sicer aretirala par, ki so ga sumili, da stoji za vdorom letalnikov v letališki zračni prostor, a ju je dan pozneje brez obtožnice izpustila. Od takrat niso izsledili nobenega novega osumljenca. Možje v modrem so že med zaporo letališča dejali, da je naloga izslediti lastnika letalnika zelo težka, saj je vedno, ko so že mislili, da so prišli na sled upravljavcu, letalnik izginil, ko pa so mislili letališče znova odpreti, se je letalnik nenadoma pojavil.

Policist: Morda sploh ni šlo za letalnik

Letališče Gatwick je od incidenta za tehnologijo, s katero naj bi v prihodnje preprečili takšne "napade" brezpilotnih letalnikov, zapravilo 5,5 milijona evrov, a odgovorni niso želeli razkriti, za kakšen sistem gre. Nekateri so poročali, da so se odločili za nakup izraelskega sistema Drone Dome, ki blokira komunikacijo med napravo in njenim upravljavcem.

Policija za vsako koristno informacijo ponuja 55.000 evrov nagrade, trenutno pa "secirajo" pričevanja 115 prič, med katerimi so jih 93 označili za verodostojne ‒ to so letališki delavci, pilot in policisti. Za še večjo zmedo je nekaj dni po dogodku poskrbel predstavnik susseške policije, ki je izjavil, da morda v zraku sploh nikoli ni bilo nobenega letalnika, kar so njegovi nadrejeni kmalu zavrnili kot "komunikacijski šum".

Ta primer je odprl veliko vprašanj, na katera očitno tudi največja in najbolje opremljena letališča na svetu ne najdejo odgovora ‒ kaj storiti, ko v zračni prostor letališča vdre brezpilotni letalnik, lahka napravica, ki lahko stane le nekaj deset evrov, kakšno škodo bi potniškemu letalu povzročil morebitni trk z letalnikom in kako ukrepati, da se letališče vsiljivca čim prej znebi.

Brezpilotni letalnik (znani tudi po angleškem imenu drone ‒ trot) se lahko uporablja v vojaške namene za zračne napade, vse pogostejši so kot pomoč v gradbeništvu in pri dostavi pošiljk. A velika večina letalnikov ‒ gre za zračna plovila običajno kvadratne oblike, ki se upravljajo na daljavo, so v lasti popolnoma običajnih ljudi, ki si jih omislijo kot "igračke" za prosti čas. Letalniki so namreč postali ena najpriljubljenejših tehnoloških napravic in pogosta izbira za praznično ali rojstnodnevno darilo prav zaradi svoje dostopnosti, saj je njihov cenovni razpon od okoli 50 pa do nekaj tisoč evrov.

Kako nevarni so trki letalnika z letalom?

Temeljna teza je jasna ‒ vsako trčenje v zraku je za letalo nevarno, piše Guardian, in se spominja dogodka iz januarja leta 2009, ko je letalo ameriške družbe US Airways kmalu po vzletu z newyorškega letališča La Guardia trčilo v jato kanadskih gosi. Zaradi trka sta bila uničena oba motorja letala, a pilot je ohranil razsodnost in letalo preusmeril v reko Hudson. Kanadska gos tehta med dvema in šestimi kilogrami, kar je več kot običajni letalnik, zato nekateri piloti opozarjajo, da bi moralo biti narejenih več poskusov, kako trk z letalnikom vpliva na delovanje letala, kar pa je zelo draga zadeva.

Letalnik in potniško letalo sta sicer v zraku že trčila. To se je zgodilo oktobra leta 2017 v Kanadi, ko se je letalnik zaletel v eno izmed kril komercialnega letala in povzročil manjšo škodo, a je letalo vseeno lahko varno pristalo, piše BBC. O podobnih trkih so v preteklosti poročali tudi iz Dubaja, Poljske in Kitajske. Nekaj institucij je opravilo podobne preizkuse, a prišle so do precej različnih zaključkov. Preizkusi, opravljeni na ameriški univerzi v Daytonu, so posnemali trk kilogramskega kvadrokopterja s potniškim letalom, ki ima hitrost 383 kilometrov na uro. Ugotovili so, da bi takšen trk letalu povzročil resne poškodbe.

Raziskovalci podjetja Assure in ameriške zvezne agencije za civilno letalstvo so na podlagi raziskav dejali, da lahko brezpilotni letalnik letalu povzroči hujše poškodbe kot trk z jato ptic, poleg tega pa se litij-ionske baterije, ki letalnik napajajo, ob trku ne raztreščijo, ampak se vgradijo v dele letala, s tem pa se poveča tveganje za izbruh požara.

"Grožnja, ki jo letalniki predstavljajo večjim letalom, je majhna, a ne nezanemarljiva. Možnost trka je majhna, a letalnik lahko v tem primeru potegne v turbino. Letalnik, težji od dveh kilogramov, pa lahko tudi razbije steklo pilotske kabine. Čeprav so letalniki videti precej krhki, je njihova baterija zelo kompaktna," je za BBC dejal letalski strokovnjak Ravi Vaidyanathan. V Veliki Britaniji so v letu 2017 našteli 92 primerov, v katerih je obstajala nevarnost trka potniškega letala in letalnika. To število se je v primerjavi z letom 2015 potrojilo; takrat je bilo takšnih primerov 29.

Nevarnost trka je odvisna tudi od okoliščin, kot so velikost letala, teža letalnika, višina in hitrost letala. Letalnik je tako najmanj nevaren, če sta hitrost letala in njegova višina v trenutku trka nizka.

Kako lahko letališča ukrepajo?

V Veliki Britaniji so julija lani sprejeli zakonodajo, ki prepoveduje letalnikom približevanje letališču na manj kot en kilometer, poleg tega pa je kaznivo letalnik dvigniti v zrak višje od 120 metrov. V primeru letališča Gatwicka je neznani storilec obe določbi kršil.

Obstajajo tudi sistemi, ki zaustavijo radijske signale, po katerih upravitelj krmari svoj letalnik, in mu s tem preprečijo pristanek. Naprednejši, a tudi dražji, je sistem podjetja Quantum Aviation, ki s pomočjo radarja, detektorjev radijske frekvence in kamer zazna bližino letalnika in tudi ugotovi, od kod je priletel. Ta sistem tako letalniku prepreči delovanje oziroma letenje, nekateri letalniki pa v tem primeru vklopijo način, ki letalnik samodejno vrne na kraj vzleta ali samodejno pristane.

To tehnologijo so uspešno preizkusili že v britanskih zaporih, kjer so jo šest mesecev uporabljali v zaporu na otoku Guernsey, kjer so prek letalnikov zaporniki na skrivaj dobivali drogo. Po drugi strani pa bi takšna blokada radijskega signala na letališču lahko bila precej tvegana, saj bi lahko s tem nehote prekinili tudi kakšno drugo nujno komunikacijo v zraku.

Kitajsko podjetje DJI, ki izdela največ letalnikov za civilno uporabo na svetu, pa že nekaj let ponuja tudi sistem geoblokade. Gre za tehnologijo, ki letalniku prepreči letenje nad določenimi območji, kot so zapori, letališča in športni stadioni, njegovega lastnika pa tudi opozori, da se približuje takšnemu območju. A tudi takšno geoblokado je zelo lahko zaobiti, piše portal Inverse, saj rusko podjetje Coptersafe "odklene" geoblokado vsakemu, ki ponudi dokument z dovoljenjem za letenje nad takšnimi območji.

Obstajajo tudi drugi načini, da se letalnik onemogoči. Eden takšnih je izstrelitev mreže na letalnik s tal ali z drugega letalnika, kar so prvi uvedli v Franciji. Rotorji letalnika se namreč hitro zapletejo v mrežo in naprava strmoglavi na tla. Nizozemska policija za napadanje letalnikov uri celo orle, ZDA in Kitajska pa preizkušata izstrelitev laserjev, ki letalnik v hipu sesujejo na tla.

Na Otoku je za ogrožanje varnosti ljudi zaradi letenja brezpilotnega letalnika zagrožena zaporna kazen do pet let, a izsleditev lastnika je zelo težka, zato se pojavlja vse več pozivov za obvezno registracijo drona in nujno pridobitev licence za vsakega lastnika te naprave.

Običajno lahko letijo okoli pol ure

Običajen letalnik, kupljen v trgovini za zabavo ali konjiček, napaja baterija, ki jo je mogoče ponovno polniti. Taka naprava zdrži v zraku okoli pol ure, kar velja tako za najcenejše kot najdražje različice letalnikov, saj dodatne baterije pomenijo tudi dodatno težo in ne pripomorejo k podaljšanemu času letenja, piše portal Dronelife. V primeru incidenta na letališču Gatwick je storilec (ali storilci) zagotovo moral imeti več letalnikov, ki jih je izmenično zadrževal v zraku in polnil. Kako daleč letalnik lahko leti, pa je odvisno predvsem o kakovosti povezave, saj so naprave s svojim upravljavcem običajno povezane prek bluetootha ali wifija, kar pomeni, da je njihov domet največ nekaj sto metrov.

Naprednejši letalniki kot povezavo uporabljajo radijski signal, zato se lahko od svojega upravljavca oddaljijo tudi do osem kilometrov. Nekatera podjetja pa že prodajajo profesionalne in dovršene letalnike, ki jih lastniki upravljajo prek omrežja 4G, kar pomeni, da jih lahko usmerijo kamor koli, kjer je tudi signal prenosnega telefona.

Sestrelitev brezpilotnika bi bila preveč tvegana

Ob incidentu na Gatwicku in vsej zmedi ter slabi volji, ki ju je sprožila odpoved poletov, se je pojavilo tudi več vprašanj, zakaj letalnika oziroma letalnikov niso pristojni strokovnjaki preprosto sestrelili. Letalniki običajno namreč niso neprebojni, zato bi jih en natančen strel v trenutku uničil. A policisti so pojasnili, da so zelo zadržani do uporabe orožja na občutljivih mestih, kot je letališče, poleg tega pa bi lahko bila postranska škoda ob zgrešenem strelu zelo velika. Tveganje za zgrešeni strel pa je visoko, saj je majhen, okreten letalnik visoko v zraku, ki se nepredvidljivo giblje, izjemno težko zadeti.

Kot piše portal Dronelife, je nedavni incident na letališču Gatwick pokazal, da lahko tudi popolnoma običajni letalniki, kupljeni v trgovini ali prek spleta v prostočasne namene, predstavljajo celo tveganje za življenje in običajne gospodarske aktivnosti, čeprav ne nosijo nobenega orožja ali kakšnih nevarnih snovi. "To je bila resna budnica, ki kar kliče k ukrepanju," so zapisali in dodali, da ni prav nobenih zagotovil, da se takšen dogodek kmalu ne bo ponovil še na kakšnem drugem kraju.