"V Sloveniji je ocenjeno, da je trenutno vsako leto naravni prirastek populacije okoli 200 medvedov, zato smo tudi predlagali takšen odstrel, namen te številke je enostaven – ustaviti rast populacije rjavega medveda v Sloveniji, da bi ostala na današnji ravni približno 750 osebkov," je številko 200 za MMC pojasnil Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je ministrstvu za okolje predlagal višino odstrela. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo medvedov pri nas po neuradnih podatkih okoli 350, točnejše številke pa imamo za leti 2007, ko jih je bilo 430, in za leto 2015, ko jih je bilo že 600.

Kmetje bi najraje odstrelili čim več medvedov, nekateri okoljevarstveniki na drugi strani pa o kakršnem koli odstrelu nočejo niti slišati. Nevladna organizacija Alpe Adria Green je tako proti državi zaradi odloka ministrstva za okolje in prostor o odvzemu 200 medvedov iz okolja (175 odstrel + 25 druge izgube) sprožila tožbo na upravnem sodišču, ki je prejšnji teden začasno zadržalo odstrel. Zaradi odloka naj bi po njihovem nastala nepopravljiva škoda, začeli pa so zbirati tudi podpise pod peticijo proti odstrelu medvedov.

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije na odločitev upravnega sodišča gledajo z začudenjem. "Glede odloka za odvzem 200 medvedov iz okolja je na ministrstvu potekalo usklajevanje, kjer so bile tudi okoljevarstvene nevladne organizacije, ki so se strinjale, preseneča nas, da lahko zdaj ena nevladna organizacija takole solira in ves postopek demokratičnega odločanja postavi na glavo," je za MMC pojasnil direktor zbornice Branko Ravnik. Alpe Adria Green sicer na skupnem usklajevanju na ministrstvu ni bil navzoč.

"Začasno zadržanje nas skrbi, ker pogosto to pomeni, da bo odločitev šla v smeri odprave ukrepa, pozivamo k razumu, bomo pa izkoristili vse pravne možnosti, opcija je tudi naša kontra tožba države zaradi neupravljanja s populacijo velikih zveri – medveda," je napovedal.

Tisoč medvedov v Sloveniji?

Brez letošnjega predvidenega posega v populacijo rjavega medveda v Sloveniji bo število kosmatincev pri nas naraslo na okoli 950. "Začeli se bodo resni konflikti, zanima me, kdo bo odgovarjal, ko bo začelo prihajati do večjih napadov na ljudi, lahko tudi do smrtnih žrtev, gre za izredno neodgovorno ravnanje," je Ravnik komentiral poteze okoljevarstvenikov in upravnega sodišča, ki bi po njegovem moralo tožbo zavreči.

Način, s katerim se gospodari z medvedom, več kot očitno že leta kljub odstrelu preteklih let povečuje njegov stalež, opozarja. "Vsa ta leta podajamo predloge, da bi moral biti odstrel večji, popoln izostanek samega posega pa bi pomenil katastrofo," je napovedal. Ljudje se odzivajo zelo različno. "Nekaj časa škodo trpijo, saj jo država pokrije, po tem se pa nehajo s tem ukvarjati, raje živali ne dajo več na pašnike v planino in vse skupaj se zaraste," je dodal.

"Navzočnost je vse bolj očitna, srečevanje vse pogostejše, danes je v prostoru popolnoma drugače kot pred desetletji, ko nisi niti pomislil ali pa upošteval tega dejavnika," je sklenil.

Odstrel kot nujen upravljavski ukrep

Je sobivanje medveda in človeka brez odstrela mogoče? "Naše mnenje je, da ni. Poleg uravnavanja populacije oz. odstrela pa je pomembna še vrsta drugih upravljavskih ukrepov, kot je varovanje premoženja, zato tudi skupaj z Arsom razdeljujemo električne ograje, druga stvar so nato še varni kompostniki in smetnjaki, ki medvedom preprečijo dostop do hrane antropogenega izvora," je odgovoril Černe. Če je za hišo v bližini gozda smetnjak, bo ta po njegovih besedah za medveda hitro postal krmišče. "Medved se bo tako navadil hoditi v bližino hiše in ljudi, zato se moramo zavedati, da je treba odstraniti vse medvedu dostopne vire hrane oz. uporabljati smetnjake, v katere ne more," je poudaril.

Ko se kakšen medved vseeno začne preveč približevati naseljem, postane preveč "udomačen" in tako nevaren za okolico, imajo na ZGS-ju pripravljeno intervencijsko skupino, ki v takšnih primerih posreduje in z dovoljenjem Agencije RS za okolje (Arso) izvede odstrel. "Naš cilj je, da se takšnih medvedov pojavi čim manj, saj konfliktne medvede ustvarjamo ljudje sami," je opozoril.

Nevarnost nezakonitih dejanj, ko ljudem "prekipi"

"Odstrel je zgolj eden izmed upravljavskih ukrepov, ki so potrebni, da ljudje in medvedje lahko normalno sobivajo in da bodo medvedje dolgoročno ostali v Sloveniji," je sklenil in dodal, da je trenutno uveljavljeni sistem doslej vsako leto dovoljeval odvzem določenega števila osebkov iz narave. "Stvar je delovala, populacija medvedov je bila zdrava in se pozitivno razvijala, če pa se odstrel prekine, je vprašanje, kako se bodo ljudje odzvali, lahko se s tem sprijaznijo, lahko pa, kot kmetovalci večkrat poudarjajo, stvari vzamejo v svoje roke in se začnejo nezakonita dejanja," je izrazil bojazen Černe.

Trenutno je po njegovih besedah odstrel popolnoma pod nadzorom, saj nezakonitega lova v Sloveniji tako rekoč ni, kar ni kar samo po sebi umevno, zato smo lahko na sončni strani Alp zelo ponosni. "V Avstriji so pred leti medvede iztrebili, nezakonito so jih zastrupljali in streljali," je opozoril na nižjo stopnjo strpnosti do medveda in okoljske kulture pri severnih sosedih.

Prepoved odstrela je za medvede grožnja

V kolikor bo sodišče pritrdilo okoljevarstvenikom in prepovedalo odstrel medveda bo to prekinilo dolgoletno ustaljeno prakso sobivanja in upravljanja z medvedom na Slovenskem, ki je njegovo število držala relativno stabilno. "Če bo odločitev sodišča obveljala, mislim, da bo to predstavljalo za našo populacijo medvedov in njihov dolgoročni obstoj grožnjo, takšna drastična sprememba v sistemu je lahko zelo nepredvidljiva," je sklenil, da imajo takšne prepovedi hitro lahko nasprotne učinke in se potencialno lahko zgodijo tudi avstrijski scenariji, ko ljudem "prekipi".

Javnomenjska anketa, ki so jo pri ZGS-ju izvedli v osrednji Sloveniji, kjer živi daleč največ medvedov, je pokazala, da ljudje sprejemajo medveda in si želijo, da ostane v njihovem okolju, nikakor pa ne sprejemajo, da bi se populacija še naprej povečevala. Anketiranci so se po njegovih besedah med 80 in 90 odstotki izrekali proti povečanju števila medvedov.

Alternativna preselitev in sterilizacija

Okoljevarstveniki v peticiji kot bolj humano alternativo ponujajo preselitev in sterilizacijo. Preselitev medvedov v države, ki bi jih želele znova naseliti, sicer že poteka, in ni je države, ki slovenskega medveda ne bi dobila, če zaprosi zanj. "Kadar koli kdo želi medveda iz Slovenije, ga tudi dobi, smo največji izvozniki medvedov v Evropi," je pojasnil Černe. A preselitev se lahko izvaja zgolj v tolikšnem številu, kot je za medvede povpraševanja, hipotetično bi lahko preselili vseh 200. A kdo jih bo vzel?

Sterilizacija pa je po Černetovih besedah zelo nevaren ukrep, ki ima lahko vrsto nepredvidljivih posledic. "Položijo se vabe, ki sterilizirajo medveda, a kakšen bo rezultat, koliko medvedov bo vabo sploh pojedlo, pojedo jih lahko tudi druge živali, na ta vprašanja odgovorov ni, ne vemo, kakšen bi bil rezultat," je dejal.

"V Sloveniji letno odstrelimo 35.000 srn, okoli 8.000 osebkov jelenjadi, 10.000 divjih prašičev in 200 oz. 100 medvedov. Pojavijo se vprašanja, ali samo medvedov ne bi smeli streljati, ali sploh nobene živali ne bi več smeli streljati, ali gre vse skupaj v smeri prepovedi pridobivanja mesa?" se je vprašal Černe in dodal, da je medvedje meso daleč najdražja divjačina. Gre zgolj za še en produkt gospodarjenja z gozdom, prihodek od prodaje pa pripada lovskim družinam, ki območje upravljajo.

Lovski turizem – za odstrel tudi več tisočakov

Pogosto je slišati očitke, da je odstrel namenjen lovskemu turizmu, kar po Črnetovih besedah niti slučajno ne drži, ampak gre za vzdrževanje ravnovesja pri številčnosti živalskih populacij. "V nobenem primeru odstrela ne načrtujemo zato, da bi se potem lahko zganjal lovski turizem, odločamo se na podlagi dogajanja v populaciji določene živalske vrste in po merilu omogočanja normalnega sobivanja s človekom," je pojasnil. Tako določijo kvoto za odstrel, ki ga izvedejo lovske družine, delno tudi z lovskim turizmom, saj ta za njih predstavlja dodaten vir dohodka. Okvirno lovska dovolilnica po njegovih besedah za odstrel manjšega medveda turista stane okoli tisoč evrov, za lov na "trofejnega" velikega medveda pa tudi več tisočakov.

Lovske družine porabijo denar za svoje delovanje, vlagajo nazaj v okolje, skrbijo za krmišča itd. "Eden izmed učinkov krmišč, je da medveda držijo stran od ljudi, drugi pa je, da je pri nas odstrel medveda dovoljen samo z visoke preže, tako se lahko izvede zelo human odstrel, saj medved pride v neposredno bližino 20 ali pa 30 metrov in je strel lahko zelo natančen," je pojasnil in dodal, da ima vse skupaj tudi negativno plat, saj s krmišči medvede navajamo na hrano antropogenega izvora in potem se postavi etično vprašanje, ali gre za udomačevanje divjih živali.

Na ravni Evropske unije (EU) splošna usmeritev pravi, da naj bi se krmišča zmanjševala, kar je zapisano tudi že v slovenskih lovsko-upravljavskih načrtih. "Cilj je, da se krmljenje zmanjšuje, a gre za zelo tradicionalno dejavnost, treba je biti pazljiv, krmišča morajo biti oddaljena vsaj kilometer in pol od naselij, spremembe je treba uvajati zelo postopoma," je pristavil in dodal, da se je medved ohranil v zelo redkih evropskih državah, pri nas pa se je deloma tudi prav zaradi lovcev in krmišč.

"V Sloveniji nam je to uspelo, dejavnikov, ki so k temu prispevali, je več, je pa neizpodbitno dejstvo, da so bili lovci tisti, ki so zaščitili slovenske medvede, podobno tudi volkove, znova pa so v 70. letih naselili tudi rise," je za konec naštel Černe.

Poklicali smo tudi direktorja okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojka Bernarda, ki za MMC ni želel dati izjave.