Na obrambnem ministrstvu (Mors), pa tudi v drugih državnih resorjih, kjer se ukvarjajo z varnostjo države in državljanov, že dalj časa ugotavljajo, da so varnostni izzivi zdaj drugačni kot pred desetletjem, ko je Slovenija sprejela svojo zadnjo resolucijo o nacionalni varnosti.

Ministrstvo za obrambo je pod vodstvom državnega sekretarja Klemna Grošlja pripravilo resolucije o strategiji nacionalne varnosti in ga konec januarja predložilo v javno razpravo. Na FDV-ju, kjer je tokrat potekal prvi izmed dveh javnih posvetov o predlogu omenjene resolucije (drugi bo v torek v prostorih državnega sveta), je Grošelj povedal, da se je od leta 2010, ko je bil sprejet zadnji tovrstni dokument, v mednarodni javnosti marsikaj spremenilo. Zato so razmišljali, ali pripraviti povsem novo strategijo ali zgolj prenoviti obstoječo. Odločili so se za zadnjo možnost oz. za prenovo.

Nov geopolitični položaj Slovenije

Tako so v novem predlogu strategije dopolnili geopolitični položaj Slovenije in dodali nove odzive na različne grožnje, kot so t. i. hibridne grožnje, informacijsko-kibernetske grožnje, področje nezakonitih migracij ter tudi terorizem in nasilni ekstremizem.

Prav zaradi zadnjega se je pojavila ideja, da bi prišlo do reorganizacije delovanja slovenske varnostne službe Sova, saj naj bi vlogo njenega varnostnega delovanja okrepili. Obramboslovec Iztok Prezelj je tako poudaril, da je ravno primer Šiško oz. zborovanje t. i. Štajerske varde razkrilo, da ima Sova premalo pooblastil.

Sova namreč ne nadzoruje slovenskih državljanov, razen če so vpleteni v dejavnosti, ki bi lahko ogrožale državo. Vendar v tem primeru ni šlo za mednarodne povezave. Kot je bilo poudarjeno na posvetu, imata denimo za takšne primere Avstrija in Nemčija službo za varstvo ustavne oz. demokratične ureditve. Vendar, kot je povedal Prezelj, je vprašanje, kaj bi pomenila morebitna vzpostavitev nove tovrstne varnostne službe. Ne nazadnje bi se lahko pojavile tudi kadrovske težave. Za majhno državo, kot je Slovenija, bi bilo, kot je menil, morda bolje razširitev Sove ali pa podelitev več pooblastil policiji. "Linija je zelo tanka, vendar moramo nekaj narediti," je dejal Prezelj.

Migracije kot varnostni izziv

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin je med največjimi trenutnimi varnostnimi grožnjami omenil terorizem in nasilni ekstremizem. Med varnostnimi izzivi Slovenije so tudi nezakonite migracije, kjer je množični prihod migrantov prešel v organizirano tihotapljenje migrantov. Ob tem je omenil, da je vlada oblikovala medresorsko skupno, ki pripravlja strategijo na celotnem področju migracij, ne le nezakonitih.

V razpravi sta nekdanja obrambna ministra Anton Grizold in Ljubica Jelušič omenila nekaj pomanjkljivosti novega predloga varnostne strategije. Grizold je med drugim opomnil, da med varnostna tveganja sodi tudi slabo vodenje države, pomanjkljivo varstvo človekovih pravic, slaba zakonodaja, dolgotrajni postopki ... Kot je dejal, brez dobrega institucionalnega vodenja države, ni učinkovitega varovanja.

Ljubica Jelušič pa je opozorila, da v strategiji o nacionalni varnostni strategiji ni navedeno vprašanje slovenskih državljanov, ki sodelujejo v konfliktih na tujih ozemljih, kot plačanci ali pa so kakor koli ideološko zavedeni.

"Kakšno bo naše stališče, ali jih bomo sprejeli domov? V strateškem dokumentu bi morali navesti, da se zavedamo takšnih plačancev, ki lahko ogrožajo naš prostor," je poudarila in dodala, da Slovenija trenutno s tem sicer nima velikih težav, vendar so se že pojavili posamezni primeri, kot npr., da so slovenski državljani v Siriji bojevali na strani Islamske države (primer Žavbi).

Nova strategija nacionalne varnosti že do poletja?

Vodja priprave prenovljene resolucije Klemen Grošelj je še povedal, da upa, da bi o novi strategiji slovenske varnosti poslanci odločali že pred poletjem, vendar je poudaril, da bo najprej treba doseči družbeni in politični konsenz.