Venezuela je bila pred leti na širšem območju v ospredju boja proti zajezitvi malarije, a zaradi velikih težav v zdravstvenem sistemu so zdravniki odšli iz države, kar bi lahko povzročilo nevarnost za celotno Latinsko Ameriko, poročilo povzema Guardian.

"Te bolezni so se že razširile v sosednji Brazilijo in Kolumbijo, zaradi letalskih in drugačnih potovanj pa obstaja veliko tveganje, da se bodo znova pojavile v celotni Latinski Ameriki in na Karibih, pa tudi v ameriških mestih s številno venezuelsko diasporo, kot sta Miami in Houston," so znanstveniki zapisali v študiji, objavljeni v reviji Lancet Infectious Diseases.

Uradnih podatkov o boleznih sploh ni več

Prvopodpisani avtor, Martin Llewellyn z univerze v Glasgowu, je zato pozval k svetovnemu ukrepanju. "Pozivamo državne, regionalne in svetovne avtoritete, da sprejmejo nujne ukrepe in zajezijo širjenje bolezni zunaj venezuelskih meja, dokler še ni prepozno." Kako hudo je stanje v Venezueli, ni jasno, saj so oblasti zaprle vse institucije, ki tovrstne podatke zbirajo in pošiljajo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

"Tudi tistim venezuelskih strokovnjakom, ki so nam pomagali pri tej študiji, so oblasti grozile z zaporom. Laboratoriji so izropani, dokumenti pobrani z računalnikov, mikroskopi in druga zdravstvena oprema je uničena," je dodal.

Širjenje malarije v rudarskih območjih

Malarija je bila v Venezueli uradno izkoreninjena leta 1961, a se je nato znova pojavila. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v obdobju med letoma 2010‒2015 prišlo kar do 359-odstotnega porasta okuženih, z 29.736 na 136.402 ljudi. V letih 2016 in 2017 naj bi število okuženih naraslo še za 71 odstotkov, predvsem zaradi pomanjkanja antimalarikov in slabih zaščitnih ukrepov. K širjenju malarije je pripomoglo tudi naraščanje nezakonitega rudarjenja v džungli v bližini meje z Brazilijo, kjer je veliko stoječe vode, ki je popoln kraj za razmnoževanje komarjev, prenašalcev virusa. Na tem območju je zbolelo veliko ljudi.

Študija je ugotovila, da se je povečalo tudi število primerov bolezni čagas, ki je eden glavnih vzrokov za odpovedi srca v Latinski Ameriki. Število primerov vročice denga je med letoma 2010 in 2016 naraslo za petkrat, da bosta prerasla v epidemijo, grozita tudi virusa Chikungunya in Zika. Z virusom Chikungunya naj bi bilo leta 2014 okuženih dva milijona Venezuelcev, kar je 12-krat več od uradnih podatkov.