"Delo se mora izplačati," je v Ljubljani dejal minister za finance Andrej Bertoncelj in kot glavni cilj reforme navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen.

To želijo doseči s spremembami pri dohodnini, pri kateri so predvideni zvišanje mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.

Sorodna novica Davek na nepremičnine ostaja v načrtih

V prvem razredu je predvideno zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8.021 na 8.500 evrov, stopnja bi ostala pri 16 odstotkih. V drugem razredu se bi meja zvišala z 20.400 na 25.000 evrov, stopnjo bi znižali s 27 na 26 odstotkov. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 na 50.000 evrov, stopnjo bi znižali s 34 na 32 odstotkov. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 na 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 39 odstotkih. Peti razred bi bil za tiste z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 50 odstotkih.

Splošno olajšavo bi zvišali s 3.303 na 3.500 evrov, dodatno splošno olajšavo pa s 6.520 na 6.717 evrov.

Največji učinek pri "najproduktivnejših"

Največji učinek bi bil pri tretjem dohodninskem razredu, torej "najproduktivnejšem" delu družbe, je dejal minister in dodal, da so pri tem sledili predlogom tako delodajalcev kot sindikatov.

Ob uveljavljanju le splošne olajšave bi imel zavezanec z dohodkom v višini minimalne plače 32 evrov višji neto dohodek, zavezanec s povprečno plačo 144 evrov višji neto dohodek in zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač 670 evrov višji neto dohodek na leto.

Spremembe pri dohodnini bi uvedli z letom 2020, kar pomeni, da bi se spremembe upoštevale pri mesečnih izplačilih v letu 2020, poračun pa bi bil izveden v letu 2021, so pojasnili na ministrstvu.

Razbremenitev regresa

Predvidena je dodatna razbremenitev regresa. Regres do višine povprečne bruto plače tako kot zdaj ne bi bil vključen v dohodnino, bi bil pa poleg tega še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (zdaj do višine 70 odstotkov). To pomeni, da bi delavec regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače, prejel v celoti. Minister želi, da bi te spremembe uvedli že letos.

Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je sedaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu.

Pri nagradi za poslovno uspešnost bodo mejo za izvzem iz dohodnine, ki je zdaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače, predvidoma v letu 2020 zvišali na 150 odstotkov, v letu 2021 na 175 odstotkov in v letu 2022 na 200 odstotkov povprečne bruto plače.

Ministrstvo ocenjuje, da bi z razbremenitvami pri prejemkih zaposlenih država prejela okoli 270 milijonov evrov manj.

Ta izpad bi deloma nadomestila z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb, in sicer v letih 2020, 2021 in 2022 za po eno odstotno točko s sedanjih 19 na 22 odstotkov. Pri tem bi ohranili olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Hkrati bi bilo določeno, da efektivna obdavčitev podjetij ‒ po uveljavljanju olajšav ‒ ne bi smela biti nižja od petih odstotkov. Efektivna obdavčitev je zdaj v povprečju med 12 in 13 odstotki, je povedal minister.

Ohranili bi cedularno obdavčitev nekaterih dohodkov (dobičkov iz kapitala, obresti in dividend ter dohodkov iz oddajanja premoženja v najem), bi pa stopnjo s sedanjih 25 odstotkov zvišali na 30 odstotkov.

Nižanje obdavčitve glede na dobo imetništva

Pri tem bi uvedli spremembe pri znižanju obdavčitve dobička iz kapitala glede na dobo imetništva ‒ medtem ko se zdaj po petih letih imetništva kapitala stopnja zniža na 15 odstotkov, po 10 letih na 10 odstotkov, po 15 letih na pet odstotkov in po 20 letih na 0 odstotkov, bi zdaj bila prvih 10 let stopnja 30 odstotkov, nad 10 let pa 15 odstotkov.

Z zvišanji pri dohodku pravnih oseb in cedularni obdavčitvi naj bi država dobila 110 milijonov evrov več. Še 160 milijonov evrov, potrebnih za pokritje omenjene razbremenitve pri plačah (270 milijonov evrov), pa naj bi dobili z bojem proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in socialnim goljufijam. Toliko so namreč tovrstni ukrepi prinesli v lanskem letu.

Bertoncelj je povedal, da se zavedajo, da se mednarodno okolje ohlaja, in računajo na to, da bi gospodarsko rast ob morebitnem upadu izvoza podprla višja domača poraba, h kateri naj bi ljudi spodbudili višji neto dohodki.

Spremembe pri regresu bi uvedli letos, ostale pa v letu 2020, pri čemer bi se nekatere, kot omenjeno, nadaljevale v letih 2021 in 2022. Minister je povedal, da je predlog neformalno koaliciji že predstavil, trenutno ga predstavlja poslanskim skupinam, koalicijski vrh pa bo predlog reform obravnaval 12. marca. O spremembah bo dialog potekal tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, je napovedal.

Sindikati in delodajalci previdni

"V ZSSS-ju si že vrsto let prizadevamo za razbremenitev dela in potrošnje in za večjo obremenitev kapitala," je za Slovensko tiskovno agencijo dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Spomnila je, da so oktobra lani ministrstvo za finance med drugim pozvali k ohranitvi progresivnosti dohodninske lestvice, k davčni razbremenitvi srednjega razreda (z med 80 in 200 odstotki mediane plač), povišanju splošne olajšave in upravičenosti do najvišje olajšave.

Prav tako so predlagali ponovno uvedbo rednega letnega usklajevanja lestvice za odmero dohodnine in olajšav, ki je bilo zaradi krize ukinjeno. Za nevtralnost davčne reforme so med drugim predlagali povišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb in določitev spodnje meje za plačilo tega davka, je spomnila Pojetova.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pravi, da je razbremenitev stroškov dela že vrsto let med najpomembnejšimi zahtevami obrtnikov in podjetnikov, zato v zbornici pozdravljajo predlog za razbremenitev stroškov plač zaposlenih.

"Zadovoljni smo, da je vlada držala obljubo in bo razbremenila stroške dela, kar bo pripomoglo tudi k večji domači porabi," je dejal predsednik OZS-ja Branko Meh.

So pa proti zvišanju davka od dohodka pravnih oseb. "Po drugi strani pa menimo, da zviševanje davka od dohodka pravnih oseb ni potrebno. Mikro in mala podjetja namreč svoj dobiček vlagajo v razvoj podjetij in posodobitev opreme. Hkrati pa podjetja z zaposlovanjem in gospodarsko aktivnostjo že tako ali tako veliko prispevajo v državno blagajno," je dodal Meh.

Navedel je, da država zadnjih nekaj let vsako leto pobere za milijardo evrov več davkov. "Dodatne obremenitve gospodarstva so zato povsem odveč," pravi Meh.