Poročilo, ki je namenjeno tudi pregledu zgodovine zavezništva ob njegovi 70-letnici, izpostavlja, da je Nato sposoben odgovarjati na pereče varnostne grožnje, da se je sposoben prilagajati novim izzivom in vlagati v prihodnost. Glede slednjega so izpostavljeni predvsem podatki o "pošteni delitvi bremen", torej o ocenjenih obrambnih izdatkih članic za lani. Ti podatki kažejo, da zadane cilje, da bi za obrambo namenili najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), izpolnjuje le sedem držav: ZDA (3,39 odstotka), Grčija (2,22 odstotka), Velika Britanija (2,15 odstotka), Estonija (2,07 odstotka), Poljska (2,05 odstotka), Latvija (2,03 odstotka) in Litva (2,0 odstotka).

Slovenija je z 1,02 odstotka BDP na 25. mestu, pred Španijo in Belgijo (po 0,93 odstotka) in Luksemburgom (0,54 odstotka). Povsem na zadnjem, 29. mestu pa je Slovenija po deležu, ki ga iz obrambnega proračuna namenja za nakup nove opreme; lani je za to namenila 8,2 odstotka obrambnega proračuna, medtem ko smernice Nata za ta namen priporočajo vsaj 20-odstoten delež.

Sorodna novica Sindikat ministrstva za obrambo: Nezadovoljstvo vojakov vse večje, in vse manj jih je

Največ sredstev za nakup nove opreme namenil Luksemburg
Manj kot deset odstotkov obrambnih sredstev za nove nakupe namenjajo še Hrvaška (9,5 odstotka), Črna gora (9,7 odstotka) in Belgija (9,8 odstotka), medtem ko je lani največ sredstev, kar 41,8 odstotka obrambnega proračuna za nakup nove opreme namenil Luksemburg. Sledijo Latvija (35,4 odstotka), Romunija (34,4 odstotka), Turčija (31,6 odstotka) in Litva (30,6 odstotka). 20-odstotnega cilja sicer ne izpolnjujejo še Albanija, Češka, Grčija, Portugalska, Kanada, Danska, Nemčija in Estonija.

Gledano za Nato v celoti se sicer izdatki za obrambo po letih padanja znova povečujejo. Delež je v letu znašal 2,36 odstotka BDP-ja. Vendar gre to predvsem na račun izdatnega ameriškega prispevka; evropske članice in Kanada skupaj namenjajo le 1,48 odstotka skupnega BDP-ja.

Fleksibilna in odgovorna organizacija
Stoltenbergovo poročilo tovrstnih razhajanj v čezatlantskih odnosih sicer ne izpostavlja, pač pa, nasprotno, poudarja, da je Nato "politično-vojaško zavezništvo 29 držav in organizacija, sposobna prilagajanja, ki si prizadeva biti učinkovita, fleksibilna in odgovorna". Nato je vir stabilnosti in varnosti v današnjem svetu, poudarjajo v Natu. "Zavezništvo pomaga zagotavljati stabilnost na številnih različnih področjih ‒ od sodelovanja v operacijah do usposabljanja oboroženih sil v partnerskih državah preko političnega angažmaja in dialoga," piše v poročilu.

Dobro pripravljenost zavezništva na obvladovanje modernih groženj je pokazala tudi vojaška vaja Trojni stik, največja Natova vaja po koncu hladne vojne, v kateri je na severu Evrope, predvsem na Norveškem sodelovalo več kot 50.000 vojakov. "Trojni stik je dokazal Natovo moč in pripravljenost soočiti se s katero koli grožnjo v nepredvidljivem svetu," še piše v poročilu.

Slovenija zagotavlja 6.800 vojakov
Natova največja odgovornost je zaščititi in braniti ozemlja in ljudstva članic pred kakršnim koli napadom. Da bi dosegli ta cilj, Nato sloni predvsem na oboroženih silah svojih članic in partnerskih držav, poudarjajo v zavezništvu.

Skupaj imajo članice Nata pod orožjem 3,18 milijona vojakov, od tega je 1,32 milijona ameriških. Slovenija zagotavlja 6800 svojih vojakov, medtem ko v Evropi najštevilnejšo vojsko predstavljajo Turčija (386.000), Francija (208.000), Nemčija (183.000) in Italija (180.000). Število vojakov se je sicer v zadnjih letih kar precej zmanjšalo; leta 2011 je imel Nato na primer na voljo skoraj 3,5 milijona vojakov, še kažejo objavljeni statistični podatki.