Slovenija do zdaj namreč ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti.

Novela bo poleg tega skladno z odločbo ustavnega sodišča na novo uredila postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture.

Spremembe bodo Agenciji za energijo olajšale primerjavo cenikov ponudnikov, preprečile naj bi nepoštene načine prodaje elektrike in zemeljskega plina prek akviziterjev ter uredile obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja in tako omogočile izkoriščanje prednosti, ki jih omogočajo pametni števci.

Novela jasneje opredeljuje skupnostno samooskrbo z električno energijo – povezavo npr. stanovalcev večstanovanjskih stavb ali odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Poleg tega bo državi omogočila, da bo, če ne bo dosegala ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, te obveznosti statistično izpolnila z naložbami v obnovljive vire energije v drugih državah EU-ja. Sredstva za to bosta namenili ministrstvi, pristojni za energijo in za okolje.

Zakon bo po novem določal, da je za izvrševanje pravic države iz kapitalskih naložb v sistemskem operaterju za prenos zemeljskega plina, v sistemskem operaterju in distribucijskem operaterju električne energije ter v operaterju trga z elektriko pristojna vlada. Te naložbe bo spremljalo ministrstvo, pristojno za energetiko.

Plačevanje sistemskih storitev

Novela bo uredila tudi postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture, kar je zahtevalo ustavno sodišče. Prav tako bodo opredelili, da se zagotavljanje primarne regulacije uvršča med plačljive sistemske storitve. Tako bodo izvajalci te storitve – predvsem hidroelektrarne, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj – lahko zanjo dobili plačilo.

"Enkrat bo treba rešiti vprašanje sistemskih storitev, da bomo lahko gradili na razvoju. Če nekdo nekaj nudi, je pošteno, da se to tudi plača, vendar pa cena za to ne sme biti prenesena na končnega uporabnika," je dejal Franc Rosec (SDS). Da je primarna regulacija potrebna in nekaj stane, se je strinjal Matej Tonin (NSi), ki pa je ob tem ocenil, da te storitve do zdaj nismo plačevali, ker so družbe, ki so to izvajale, kot je recimo Termoelektrarna Šoštanj, imele pozitivne rezultate, zdaj pa imajo izgube, zato bo potrebno plačevanje.

Medtem pa je Luka Mesec (Levica) prepričan, da imamo v Sloveniji enega robustnejših energetskih sistemov, zato ne vidi potrebe za plačevanje primarne regulacije. Če bo primarna regulacija postala plačljiva, se bodo stroški, ki še niso znani, prevalili na končne uporabnike, je ocenil.

Kadrovska glasovanja

DZ je v okviru glasovanj na tajnem glasovanju odločal o imenovanju Roka Čeferina za ustavnega sodnika. Poslanci so odločali tudi o potrditvi izvolitve osmih evropskih poslancev iz Slovenije, o imenovanju Mojce Prelesnik za informacijsko pooblaščenko in imenovanju Petra Goloba za predsednika Državne volilne komisije. Vsa kadrovska imenovanja so poslanci potrdili.

Rok Čeferin novi ustavni sodnik

Poslanke in poslanci so danes na tajnem glasovanju z 49 glasovi za in 32 proti za novega ustavnega sodnika izvolili odvetnika Roka Čeferina. Ta bo na ustavnem sodišču nadomestil ustavno sodnico Etelko Korpič-Horvat, ki ji devetletni mandat poteče 27. septembra.

Prelesnikovi nov mandat informacijske pooblaščenke

DZ je s 45 glasovi za in šestimi proti Mojco Prelesnik znova imenoval za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat ji bo začel teči 17. julija.

DVK po novem vodi Peter Golob

DZ je s 63 glasovi za in nobenim proti za novega predsednika Državne volilne komisije (DVK) imenoval dozdajšnjega namestnika predsednika DVK-ja Petra Goloba. Ta bo na čelu DVK-ja nasledil Antona Gašperja Frantarja, ki so ga zaradi dopolnjenega 70. leta starosti predčasno razrešili.

Potrdili evroposlance

DZ je danes potrdil mandate poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. V njem bodo slovenske interese v prihodnjih petih letih zastopali Franc Bogovič (lista SDS-a in SLS-a), Milan Brglez (SD), Tanja Fajon (SD), Klemen Grošelj (LMŠ), Irena Joveva (LMŠ), Ljudmila Novak (NSi), Romana Tomc (lista SDS-a in SLS-a) ter Milan Zver (lista SDS-a in SLS-a).

Poslanci omilili pogoje za intervencijska vozila

DZ je z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o voznikih, ki bo interventnim službam omogočila lažje zagotavljanje operativne pripravljenosti vse dni v letu, saj je omilila pogoje za vožnjo manjših intervencijskih vozil. Novelo zakona je vložilo 75 poslancev s prvopodpisanima Borisom Doblekarjem iz SDS-a in Janjo Sluga iz SMC-ja.

Po trenutni zakonodaji je namreč za vožnjo specialnih vozil, ki jih uporabljajo interventne službe, potrebno vozniško dovoljenje kategorije B oziroma kategorije C1. Novela pa zdaj določa izjeme, po katerih bodo lahko manjša gasilska, reševalna, policijska in intervencijska vozila civilne zaščite, vozili vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B, ki bodo predtem opravili dodatno usposabljanje na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Uzakonili prehodno obdobje za pozabljene registrske račune

Na KDD-ju je dve leti in pol po ukinitvi registrskih računov še vedno približno 80.000 teh računov, na katerih so ostale delnice iz lastninjenja. To premoženje bo po noveli zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki jo je danes potrdil DZ, do konca leta 2021 ostalo na KDD-ju, nato pa se bo preneslo na Kad.

Novela določa, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih namesto na račun pristojnega sodišča prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. Imetniki jih lahko do konca leta 2021 prenesejo na trgovalni račun, po tem datumu pa se jih bo preneslo na poseben račun Kapitalske družbe (Kad), je v DZ-ju pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Spreminja se tudi člen, ki bo dedičem poenostavil, olajšal, pospešil in pocenil izvršitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, članom KDD-ja pa omogočil uskladitev postopka izvršitve sklepa o dedovanju tako za domače kot za tuje vrednostne papirje. Glede stroškov določa, da člani KDD-ja fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa, razen tistih, določenih z njihovo tarifo.

Poslanci so v razpravi o predlogu novele pozdravili rešitve, ki razbremenjujejo sodišča in postopke, ter soglašali, da se pozabljeni računi z letom 2022 prenesejo na Kad in porabijo za pokojnine oz. delovanje demografskega sklada.